Osrednji dogodek je vključeval nagovore dr. Mira Cerarja, Simona Zajca in Albina Keuca. “Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah”, je v svojem otvoritvenem nastopu poudaril minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar. Več o nagovoru ministra Cerarja tukaj.

Minister Zajc je poudaril, “da podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ob tem je poudaril, da ni pravično, da partnerske države plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih.” Dodal je še, da mora biti prehod na brezogljično družbo socialno pravičen, ne le med generacijami, temveč mora naslavljati tudi partnerske države, daj bodo prav te prve občutile posledice podnebnih sprememb. In prav tu se morajo razvite države, in s tem tudi Slovenija, izkazati ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Več o nagovoru ministra Zajca na tej povezavi.

Albin Keuc, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, je poudaril predvsem potrebo po odločitvah, če želimo doseči več. Pozdravil je sodelovanje med ministrstvoma, ki se zavedata pomen preseganja sektorskih omejitev in nujnost sodelovanja med sektorji. Sam pa je izpostavil tri ključne odločitve, ki jih bo Vlada Republike Slovenija morala sprejeti v prihodnosti – tudi in predvsem zaradi verodostojnosti.

“Prva odločitev je zelo pomembna, tudi zato, ker njena neizpolnitev krepko in vsem na očeh najeda verodostojnost slovenske politike: potrebujemo jasno odločitev, da bomo izpolnili svojo zavezo, da bomo do leta 2030 za mednarodno razvojno sodelovanje oziroma uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Po uradnih scenarijih rasti nacionalnega dohodka to pomeni porast s sedanjih 70 milijonov EUR na ca. 240 milijonov EUR na leto za uradno razvojno pomoč. Novi proračun za leti 2020 in 2021 ne kaže na to, da se bo slovenski prispevek h globalni solidarnosti povečal skladno z dano zavezo. Vendar gre za pomembno strateško odločitev o prihodnji teži Slovenije v svetu. Meseca marca sem na tem mestu govoril, da smo brez te odločitve kot država obsojeni na »stagnacijo« oz. »ohranjanje obstoječega«, danes bi dodal še nadaljnje izgubljanje verodostojnosti in teže ne samo v evropskem okviru, marveč že tudi v regionalnem.

Druga odločitev je o izboljšanju skladnosti politik za razvoj – glede na uradne ocene vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj, upoštevajoč lokalne rituale kozmetične govorice, je iz letošnjega Poročila o razvoju, s katerim spremljajo razvoj (ali bolje: primerjalno nazadovanje) že od druge polovice devetdesetih naprej, razvidno, da imamo veliko možnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja vladnih institucij.

Tretja odločitev je o tem, kako bomo dosegli in presegli cilje trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Prepričan sem, da je v procesu oblikovanja poročila o izvajanju Agende 2030, ki ga bomo kot država pred svetom predstavili julija 2020, ogromno priložnosti za dogovor o tem, kako izrabiti lastne omejene finančne in človeške vire, če se že radi pohvalimo, da smo bogati z vodami ali po biotski pestrosti. V času podnebnih sprememb brez ukrepanja se lahko ta samohvala zelo hitro obrne nam v škodo.”

Razprava o sodelovanju se je nadaljevala z dvema panelnima razpravama, ki sta naslovili vprašanje podnebne pravičnosti in krožnega gospodarstva za izpolnjevanje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V prvi panelni razpravi so Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Krajnc in Primož Turnšek poudarili pomen ukrepanja zdaj – četudi so podnebne spremembe že nepovratne moramo kot civilizacija narediti vse kar je v naših močeh, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izvedemo ukrepe blažitve posledic,ki so že  tukaj.

V panelni razpravi o pomenu krožnega gospodarstva je bil poudarek na krepitvi tega koncepta predvsem na Zahodnem Balkanu, ki je ena od prioritetnih geografskih področij slovenskega razvojne politike. Pestra panelna razprava je predvsem izpostavili pomen krepitve mehanizmov krožnega gospodarstva v regiji. Slovenija kot donatorica ima pri tem zelo pomembno vlogo. Razvila se je razprava, v kateri so bili izpostavljeni že obstoječi mehanizmi, ki lahko na področju voda veliko prispevajo – Mednarodna komisija za Savski bazen ter Center za sušo v jugovzhodni Evropi že zagotavljata okvir za usmerjanje prihodnjega razvojnega sodelovanja v tej, za Slovenijo prioritetnem območju.

V torek smo si lahko ogledali dokumentarni film o nacionalnem parku Virunga v Demokratični republiki Kongo. Film je prispevek k streznitvi o tem,kako zagotavljanje naravnih virov za blaginjo razvitega sveta brez nadzora nad delovanjem korporacij povzorča neizmerno trplejnje v državah, ki imajo le to nesrečo, da so bogate z njimi ter predane na milost in nemilost pohlepu, ki ga s svojim tihim pristajanjem nanj podpiramo vsi.

Vir fotografije: gov.si

Prispevek 10. slovenski razvojni dnevi o podnebnih spremembah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Jesenice osrečile Najboljše novice iz sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek SLOGA aktivna tudi na letošnjih Slovenskih razvojnih dnevih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v svojem uvodnem nastopu poudaril pomen mednarodnega razvojnega sodelovanja kot enega pomembnih elementov slovenske zunanje politike.

Skozi mednarodno razvojno sodelovanje Slovenija kot odgovorna, solidarna in kredibilna članica mednarodne skupnosti prispeva k reševanju največjih razvojnih izzivov in k odpravi revščine v partnerskih državah, je izpostavil minister Erjavec. S tem država krepi svoj ugled, vlogo in prepoznavnost v mednarodni skupnosti ter izpolnjuje zaveze iz različnih mednarodnih inštrumentov. Še posebej pa je razvojno sodelovanje pomembno v dvostranskih odnosih s partnericami, ki nas prepoznavajo kot zanesljivo donatorico.

Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Logar je dodatno pojasnil, da je ministrstvo po sprejemu nove razvojne paradigme z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (septembra 2015 v OZN) začelo prenavljati strateški in pravni okvir slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. S prenovo želi ministrstvo nadgraditi obstoječ sistem tako, da bo bolj učinkovit, fleksibilen in enostavnejši, predvsem pa da bo omogočal sodelovanje najrazličnejših deležnikov za skupen in jasen cilj: odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja v partnerskih državah.

V razpravi na tem osrednjem dogodku ozaveščanja javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja je sodelovala tudi ga. Charlotte Petri Gornitzka, ki od leta 2016 vodi Odbor za razvojno pomoč OECD (OECD DAC). Slednja je predstavila zaključke pregleda mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije s strani OECD DAC. Pri tem je pohvalila dosežen napredek Slovenije na tem področju od leta 2004, ko je Slovenija uradno postala država donatorica razvojne pomoči. Kot je dejala, predstavlja poročilo izhodišče in usmeritev za spremembe ter reformo za izboljšanje kakovosti in vpliva slovenske mednarodne razvojne pomoči. Ob tem je poudarila, da je Slovenija aktivna in vplivna članica odbora, katere prakse in izkušnje so koristne tudi za druge članice.

Gostje so se strinjali, da je časovna umeščenost razprave ustrezna, saj potekajo pomembne spremembe v mednarodni skupnosti, ki zahtevajo nove pristope, spremembo miselnosti, predvsem pa dodatne napore pri ozaveščanju in izobraževanju o pomenu mednarodne razvojne pomoči na vseh ravneh družbe. Potrebno je najti načine, kako v praksi udejaniti novo razvojno paradigmo, kot jo predvideva Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

Na omizju o priložnostih in izzivih mednarodnega razvojnega sodelovanja so sodelujoči skušali osvetliti različne vidike mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter razpravljali o možnih načinih izboljšanja učinkovitosti mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije. Državni sekretar Logar je ob tem predstavil nekatere korake za uresničevanje priporočil medsebojnega pregleda OECD DAC, predvsem na področjih celovitega vladnega pristopa in uveljavljanja koncepta skladnosti politik za razvoj, nadaljnje koncentracije uradne razvojne pomoči na prednostna vsebinska področja in geografska območja, osredotočanja na doseganje rezultatov, sklepanja učinkovitih partnerstev in izgradnje evalvacijske kulture.

Študentje fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete v Ljubljani so predstavili študentski inovativni projekt za družbeno korist, ki se je osredotočal na možnosti za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni ter pripravo delavnic za predstavitev ciljev trajnostnega razvoja v šolah.

V popoldanskem času je potekala tudi delavnica s strokovnjakoma iz Sekretariata OECD DAC, ki sta članom medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje in drugim predstavnikom vladnih resorjev, vključenih v financiranje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ter predstavnikom Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje podrobneje predstavila koncept skladnosti politik za razvoj ter načine in dobre prakse za vključevanje skrbi za okolje ter enakosti spolov in opolnomočenja žensk v čim širši nabor raznovrstnih projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Prispevek O izzivih in priložnostih na Slovenskih razvojnih dnevih 2017 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.