Ljubljana, 25. 10. 2020
SPOROČILO ZA JAVNOST

Zgodbe Najboljših novic iz sveta, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo pozitivna sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. V časopisu tako lahko preberemo, zakaj ljudje živimo dlje, kakšne so pozitivne posledice vedno večjega  območja zaščitenih morij, o velikem napredku pri dvigu življenjskega standarda milijonov ljudi v nekaj desetletjih in soočanju s pandemijo novega koronavirusa.

Izdajo novic spremlja tudi posebna spletna stran Najboljših novic iz sveta, ki prinaša še več dobrih novic, tudi v video in avdio formatu.

»Zdi se, da nas obkrožajo le slabe novice – nenehne težave, vojne, nemiri, neenakosti. V medijih lahko le redko preberemo pozitivno zgodbo, ki ponuja rešitve za globalne izzive. Kaj šele, da bi prebrali takšno zgodbo iz drugega konca sveta. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zato so nastale Najboljše novice iz sveta,« namen časopisa pojasni Patricija Virtič iz platforme SLOGA.

Prek Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih več kot 15 let soustvarja tudi Slovenija. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu.

»Dobro je, da vemo, kaj in v kolikšni meri se je zaradi različnih partnerstev spremenilo na bolje, npr. uporaba alternativnih virov, zmanjševanje izpustov, kmetijstvo, prilagojeno podnebnim spremembam, pozitivne rešitve na področju gospodarstva, daljše življenje. V Najboljših novicah iz sveta smo jih predstavili zgolj nekaj. Upamo, da nas bodo vse skupaj spodbudile, da se tudi sami vključimo v izgradnjo sveta, pravičnega do ljudi in planeta,« zaključuje Virtičeva.

Projekt z izvirnim naslovom “World’s Best News” se je leta 2010 razvil na Danskem in je zgleden primer konstruktivnega novinarstva in prostovoljskega angažiranja pri širjenju pozitivnih informacij o ključnih razvojnih temah. V nekaj letih se je razširil v številne evropske države. Najboljše novice iz sveta so v Sloveniji izšle leta 2015, 2016, 2019 dve izdaji in 2020. Zadnje tri izdaje vsebujejo tudi uspešne zgodbe slovenskih nevladnih organizacij.

Platforma SLOGA združuje slovenske nevladne organizacije s področja razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Preberite:

Najboljše novice iz sveta 2020 – posamične strani

Najboljše novice iz sveta – časopisna postavitev

SLOGA Najboljše novice iz sveta so ponovno izšle v slovenščini – sporočilo za javnost

Dodatne informacije:
Patricija Virtič
patricija.virtic@sloga-platform.org
031 410 550

Najboljše novice iz sveta so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek SPOROČILO ZA JAVNOST: Nova izdaja Najboljših novic iz sveta v slovenščini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Praznujemo številne pomembne dosežke, ki so za ljudi v Sloveniji in po svetu pomenili spremembo na bolje, povrnitev dostojanstva in vedenje, da niso sami. Vsi mi danes praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe,« je ob obletnici dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

»Dosegli smo številne zmage. Bili smo del mednarodnega gibanja, ki je doseglo sprejem statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ukinitev smrtne kazni v dveh tretjinah držav po svetu, zaradi preplavljenosti sveta z orožjem smo dosegli mednarodno pogodbo za nadzor trgovine z orožjem, odpravljali smo kulturo nasilja nad ženskami in – bili smo del gibanja, ki je doseglo izpustitev številnih zapornikov vesti, oprostitev obsojenih na smrt in dostojanstvo tisočim drugim.«

Ob obletnici so na Amnesty International objavili sporočilo za javnost, v katerem ocenjujejo, da je letošnje leto tako v svetu kot tudi v Sloveniji zabeležilo tudi vrsto nazadovanj. Na svetovni ravni v Amnesty ugotavljajo, da akcije svetovnih voditeljev, ki se imajo za »močne fante« in si obenem prizadevajo za sprejem do žensk sovražnih, ksenofobnih in homofobnih politik, ogrožajo že davno pridobljene svoboščine in pravice.

V Sloveniji pa Amnesty opaža, da tudi ni napredka glede dveh izpostavljenih področij: beguncev oziroma prosilcev za azil in položaja Romov. V primeru beguncev oziroma prosilcev za azil so zabeležili novo hudo kršitev. Na podlagi raziskave v Veliki Kladuši in Bihaću, ki so jo opravili junija letos, so ugotovili, da je slovenska policija v juniju izvajala prisilna vračanja nekaterih prosilcev za azil brez ustreznih postopkov. Gre za tako imenovane push backe, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Slovensko notranje ministrstvo njihove navedbe ves čas vztrajno zavrača, prav tako še niso prejeli že za časa prejšnje vlade obljubljenih rezultatov notranje preiskave.

Položaj Romov, ki v nelegalnih naseljih na JV države živijo v človeka nevrednih razmerah, ostaja tudi v 2018 nespremenjen. V slovenski Amnesty so že pred leti v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič omogočili dvema romskima družinama iz Škocjana in Ribnice, da s pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice iščejo pravico do dostojnega življenja ter pravico do pitne vode. Z odvetnikom Črtom Zavašnikom so se preko sodišč zoperstavili poizkusom prisilnih izselitev, rušenju romskih domov, neprimernemu urejanju prostora ter skušali zagotoviti dostop do elektrike.

Žalostno je, da vlada ne ukrepa, če za to ni zunanje prisile v obliki sodbe. O kršitvah človekovih pravic – in preprosto tegobah, ki jih posledično doživljajo naši romski sodržavljani, – pričajo življenjske usode. Usode, ki se pričnejo pisati v otroštvu. Na JV države komaj kakšen romski otrok konča osnovno šolanje, tudi zaradi bistveno težjih bivanjskih pogojev brez vode, elektrike in sanitarij. To je realnost mnogih nelegalnih romskih naselij, kjer otroci nalogo lahko delajo samo ob svečah – ali pa ne – in kjer brez vode in sanitarij težko zagotavljajo vsakodnevno higieno. Pojavljajo se tudi druge socialne stiske, ki izvirajo iz izjemne revščine. To ni človeka vredno življenje.

Objavljamo celotno sporočilo za javnost

Prispevek 30 let Amnesty International Slovenije: »Praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsak dan vsak izmed nas s svojim razmišljanjem, sporočanjem in ravnanjem vpliva lokalno in globalno.

Kolikšen delež cene banane dobi kmet, ki jo je pridelal? Od kod prihajajo surovine za pametne telefone? Kje na svetu je skoncentriranega največ prebivalstva in kje največ bogastva? Ali vsi razumemo revščino in bogastvo enako? Katere države so sprejele največ beguncev? Kako brati novice o terorističnih napadih? In, ali se ne smejimo vsi v istem jeziku?

To je samo nekaj vprašanj, ki jih izpostavlja globalna dimenzija učenja, katero Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje vnaša predvsem v šole, obenem pa se trudi, da globalno učenje seže tudi v mladinske centre, gledališča, na ulico, v mesto, v vas, na pogovor ob kavi, v načrtovanje novih podjetniških idej, v usposabljanje globalnih prostovoljcev…

Na tem področju Humanitas v Sloveniji že vrsto let orje ledino, zelo pa nas navdaja z upanjem, da je globalno učenje danes veliko bolj prepoznano in da ni več omejeno le na neformalni sektor. Predsednik Društva Humanitas, David Limon je v uvodnih besedah na konferenci strnil: »Kompleksnost globalnih problemov lahko v človeku vzbudi občutek, da kot posamezniki nimamo nobenega vpliva. Globalno učenje pa nas ravno opremlja z znanjem, veščinami in vrednotami, ki jih kot državljani tega sveta potrebujemo za soočanje z njegovo realnostjo in kompleksnostjo. Skozi proces in raznolike metode globalnega učenja se zavemo svoje vloge in odgovornosti za stanje v svetu, obenem pa se zavedamo tudi svoje moči in možnosti, ki jih imamo, da se vključimo v reševanje kot aktivni globalni državljani!«

Sedanji in bodoči pedagoški delavci, mladinski delavci, izobraževalci odraslih, predstavniki pristojnih ministrstev in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju globalnega učenja, so danes skupaj raziskovali, kam seže pristop in potencial globalnega učenja ter pod kakšnimi pogoji.

Današnja konferenca je bila hkrati multiplikativni dogodek inovativnega in nagrajenega projekta strateškega partnerstva Globalno učenje Agora (koordinator Društvo Lojtra), ki je v dobrem letu in pol prispeval k razvoju novih metod uličnega dela, neformalnega in globalnega učenja. Vse nove metode bodo na voljo v spletni platformi GE Agora za prenos in uporabo v okolju mladinskih organizacij, nevladnih organizacij ter osnovnih in srednjih šol, udeleženci pa so jih nekaj že spoznali v glasilu projekta in na popoldanskih delavnicah.

Osrednji gost letošnje konference je bil dr. Momodou Sallah, univerzitetni profesor in raziskovalec iz Velike Britanije (profil De Montfort University), ki ima več kot 20 let izkušenj dela z mladimi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Leta 2015 je bil imenovan za najbolj inovativnega učitelja v okviru nagrade Times Higer Education Award. Zaradi bogatih osebnih izkušenj, empatičnosti in zaradi tega, ker ves čas teži k temu, da svojo predavalnico postavlja v resnični svet.

Strokovnjak na področju globalnega učenja in globalnega mladinskega dela je med drugim izpostavil, da morajo biti učitelji pedagogi upanja. Da nikakor ne smejo izgubiti vere v spremembe. In pri tem jim je v pomoč globalno učenje: »Globalno učenje je pomembno, ker naslavlja strukturne in fundamentalne probleme, spodbuja zavest o svetu okoli nas in nagovarja  k dejavnosti. Razbija percepcije realnosti ljudi, tako da začnejo gledati na svet na drugačen način in temu sledijo tudi njihova dejanja. Globalno učenje ne more biti modni dodatek. Ne gre samo za to, da piješ čaj iz pravične trgovine in si državljan sveta, ampak za to, kako s tem vplivaš lokalno in globalno.« 

Najbolj pester del konference so tradicionalno vzporedne delavnice s področja globalnega učenja:

• Sallah vodil delavnico, tekom katere je udeležence vodil k odgovorom na vprašanje, kako stopiti onkraj našega mehurčka s pomočjo primera mnogoženstva – kateri pogledi so normalni in kateri ne, kaj definira normalnost?
• Alma Rogina in Andreja Šmrgut Okrajšek iz Humanitasa sta izvedli izkustveno delavnico, na kateri sta skozi problematiko prodaje rezanega cvetja prikazali, kako je mogoče vnesti globalne dimenzije v različne predmete poučevanja – od zgodovine do matematike.
• Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pripravila delavnico Podnebne spremembe – kako k aktivnosti spodbujati mlade?, katere glavni zaključek je, da mora vsak začeti pri sebi in biti dober zgled mladim.
• Zelo atraktivna in dinamična je bila delavnica organizacij Officine Cittadine in Sensibiliz’ Action, ki sta specializirani za globalno učenje na ulici. Njuni člani so pokazali udeležencem, kako spodbujati proaktivnost mladih zunaj šolskih klopi – denimo preko igre z jabolki (izgled, poreklo, cena, delež…), ki je ena izmed metod iz projekta GE Agora.

Humanitasova nacionalna konferenca globalnega učenja je vsako leto tudi lepa priložnost za srečanje novega znanja željnih učiteljev, vzgojiteljev, mladinskih delavcev. V Humanitasu smo zelo ponosni, da je veliko izmed njih del Humanitasovega Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja, za katerega smo letos prejeli nagrado za inovacije v globalnem učenju (Global Education Innovation Award 2018). Klub je bil izbran kot eden izmed sedmih najbolj inovativnih projektov globalnega učenja v Evropi s strani Evropske mreže za globalno učenje (GENE). Ustanovili smo ga zaradi zaznane potrebe po prostoru, kjer se učiteljice in učitelji lahko redno srečujejo, spoznavajo in razvijajo različne didaktične pristope za reševanje svetovnih izzivov ter se razvijajo kot izobraževalci. Menimo, da ima klub ogromen potencial za širjanje dobrih praks globalnega učenja na nacionalni in mednarodni ravni. (VIDEO)

Članica Humanitasovega kluba učiteljic in učiteljev GU, Darja Rokavec z Gimnazije Ptuj, je v pozdravnem nagovoru izpostavila, da bi morali dati vsakemu dijaku in dijakinji priložnost za kritični razmislek, za doživeto izkušnjo, za razvijanje drugačnih pogledov, za iskanje novih povezav in za ukrepanje. »Ne smemo se izogniti etosu šole, ki spodbuja sodelovanje, spoštovanje, vključevanje, pravičnost in solidarnost med vsemi. Nedvomno so ocene pomembne in je tekmovalnost lahko vir izzivov. Vendar, kakšno bo naše sporočilo, če učencev ne bomo učili sobivanja in zagotovili varnosti in pravičnosti za vse? Če jih ne bomo naučili, da se problemov ne smemo bati in, če jih ne bomo naučili, kako jih reševati? Kako jih voditi v globalno solidarnost brez spoštovanja različnosti znotraj šole, razreda? In kako jih učiti, če jim kot posamezniki in družba dajemo drugačen vzor?«

Zavedanje o pomenu globalnega učenja je na naše veliko zadovoljstvo vedno večje tudi na odločevalskih ravneh. Kot je izpostavil Uroš Vajgl, v.d. vodje Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, so globalno učenje opredelili v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS. Še bolj podrobno pa si želijo to področje opredeliti v Strategiji na tem področju, ki je v zadnji fazi priprave. Obenem nameravajo nadaljevati sodelovanje z nevladnimi organizacijami, saj naše delo pomembno dopolnjuje prizadevanja tako ministrstva za zunanje zadeve kot ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (primer Priročnika za globalno učenje).

Konferenca se je odvila v Tednu globalnega učenja, ki ga pod okriljem Centra Sever–Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. Letošnji slogan je: Svet se spreminja. Kaj pa mi?

Prispevek K spremembam lahko prispeva vsak od nas je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Otrok, ki ne konča osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh. V Sloveniji so v takem položaju izključno romski otroci, sploh tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih, pogosto brez vode in elektrike. Nepredstavljivo za Slovenijo leta 2018, a ti otroci so prisiljeni nalogo delati ob svečah,” je v tednu otroka opozoril Blaž Kovač iz slovenske Amnesty International.

Za zbiranje informacij o uspehu romskih otrok v osnovni šoli so se na Amnesty International že pred leti odločili, ker tega ne počne vlada oz. resorno ministrstvo. Zato jim v resnici dejansko stanje ni znano, kar posledično pomeni, da na praktični ravni ni mogoče učinkovito oblikovati ukrepov za njegovo naslavljanje. V šolskem letu 2017/2018 so na povpraševanje o uspehu prejeli odgovore 24 osnovnih šol in šolskega ministrstva; slednje ima le podatke, koliko romskih učencev obiskuje posamezni razred devetletke. “A že ti pomanjkljivi podatki pokažejo žalostno sliko: v višjih razredih se pojavlja velik osip romskih učencev. Na OŠ Trebnje je tako bilo v minulem šolskem letu v prvem razredu deset romskih otrok, v devetem pa nobeden. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na OŠ Metlika v prvem razredu 11 romskih otrok, v devetem nobeden; na OŠ Milana Jarca Črnomelj pa v prvem 12, v zadnjem pa le dva,” je dodal Kovač.

Ker je izobrazba nujna tudi za to, da spremeniš oz. izboljšaš svoje lastno življenje, podatki kažejo, da romski otroci te možnosti v Sloveniji praktično nimajo.

Zato v Amnesty International pozivajo oblasti, da do konca leta pripravijo celovito analizo uspešnosti romskih otrok v osnovnošolskem izobraževanju, s posebnim poudarkom na postopke usmerjanj na OŠ s prilagojenim programom ter da v najkrajšem možnem času pripravijo sistemske spremembe zakonodaje, ki bodo celostno izboljšale položaj romske manjšine na vseh področjih, od dostopa do pitne vode do učinkovitega izobraževanja.

Več o pridobljenih podatkih za leto 2017/2018 lahko preberete na spletni strani Amnesty International.

Fotografija: Amnesty International

Prispevek Podatki o šolskem uspehu romskih otrok kažejo, da se jih pušča na cedilu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, zato izreka svojo podporo prizadevanjem mednarodne skupnosti, stanovskih organizacij, posameznic in posameznikov za vsestransko zaščito novinarjev. Dostop do javnih informacij in svoboda izražanja so v jedru svobode tiska in medijev. Ustrahovanje novinarjev, grožnje in vsakršne oblike nasilja nad njimi so hkrati nasilje nad državljankami in državljani. Nekaznovanje zločinov pomeni dejansko razgradnjo družbene pogodbe, družbenega sporazuma.

“V času socialnih omrežij se spreminja položaj novinarstva kot srednika med pravico dostopa do javnih informacij in pravico do obveščenosti. Aktivno državljanstvo je javno državljanstvo, so državljanke in državljani, ki delujejo javno. Postavljeni vsem na oči. Tako kot zahtevajo, da so vsem na očeh, transparentni, nosilci vseh javnih funkcij, ki morajo biti izpostavljeni javnemu nadzoru. Brez tega se širi korupcija, neodgovornost, nezaupanje in nestrpnost,” je povedal Albin Keuc, direktor platforme SLOGA in še dodal: “Sovražni govor, ki je privrel na dan ob soočenju z migranti in begunci, je zelo jasno pokazal, da je tudi v Sloveniji veliko ljudi, ki v varnem objemu anonimnosti spletnega nadomestka stvarnosti, izrekajo stavke najhujših oblik nestrpnosti. zato pozivamo vse državljanke in državljane, da ob mednarodnem dnevu za odpravo nekaznovanja kaznivih dejanj zoper novinarje, 2. novembru 2017, izkažejo svojo podporo novinarjem in dnevno izkoriščajo svojo pravico do javnosti informacij v boju zoper nestrpnost.”

Sporočilo za javnost je nastalo v sklopu projekta Glasniki strpnosti. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etičnih skupin, beguncev in migrantov.

Prispevek Aktivne državljanke in državljani v podporo novinarjem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.