Kot znano, je SLOGA v začetku leta skupaj z UKOM in nevladnimi organizacijami skoordinirala in oblikovala katalog gradiv ter delavnic, ki so šolam na voljo za namen izobraževanja o medkulturnem dialogu in raznolikosti s poudarkom na migracijah in begunstvu. UKOM  je katalog po organizacijah objavil na svoji spletni strani. Sodelovalo je 9 organizacij. Sedaj ponovno vabimo še druge organizacije, dejavne na področju globalnega učenja.

Prvega kataloga smo se lotili zaradi dogovora, da bo MIZŠ katalog z okrožnico posredoval vsem šolam v državi. Do tega na žalost iz različnih razlogov ni prišlo.

Zato smo se odločili, da katalog razširimo na  vsebine globalnega učenja in ga sami izdamo v obliki samostojne publikacije. O razlogih verjetno ne rabimo izgubljati besed – naj omenimo le potrebo po tovrstnih informacijah. Katalog bo izšel kot del dejavnosti krepitve nevladnih organizacij na tem področju, ki ga podpira Veleposlaništvo ZDA. Zbrane informacije bomo uredili, lektorirali, oblikovali, natisnili in razposlali na šole.

Zato pozivamo nevladne organizacije, da nam do najkasneje 27. 7. posredujete podatke o svojih izobraževalnih dejavnostih na teme globalnega učenja oz. izobraževanj o medkulturnem dialogu in raznolikosti. Za to smo vam pripravili kratek obrazec – v priponki. Če je rok morebiti prekratek, nam prosim sporočite alternativnega.

Roki:
27. 7. Zbiranje gradiv
29. 7. Lektoriranje
29. 7. Draft katalog
2. 8. Pregled
5. 8. Oblikovanje kataloga
15. 8. Tiskanje in distribucija po šolah

Prispevek Katalog gradiv/delavnic za šole – promocija vsebin globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

Prispevek Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zanje je določeno dveletno prehodno obdobje z individualnim učnim načrtom in dodatno strokovno pomočjo za učenje slovenskega jezika. Vključevanje priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so našle ustrezne in uspešne modele za čim lažje vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj.

Otroci begunci prihajajo z območij, ki so jih prizadele vojne, spopadi in pomanjkanje, kjer govorijo in pišejo drugače, kjer mogoče sploh niso hodili v šolo, prihajajo brez dokumentov in mnogi brez staršev.

Ker imajo pri vključevanju v novo okolje in nov učni sistem pomembno vlogo učitelji, morajo biti ti odprti in sproščeni, ne pa paternalistični.

Podrobneje v članku Multimedijskega centra RTV.
Foto: Barbara Renčof, TV Slovenija

Prispevek Uspešni modeli slovenskih šol za vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je s pomočjo partnerjev, Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, ADRA Burundi in častnega pokroviteljstva predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, v okviru štiriletnega projekta Osnovna šola v Kabingu – pravica do izobrazbe in otroštva brez nasilja zgradilo šolo za prebivalce Burundija, med katerimi je veliko razseljenih oseb, beguncev in osirotelih otrok.

V želji po trajnem izboljšanju življenja prebivalcev te majhne afriške države ADRA v državi izvaja razvojno pomoč, ki prejemnikom omogoča, da se postavijo na svoje noge. Najbolj učinkovit in trajnosten način izboljšanja omogoča dobra izobrazba novih generacij. Nova šola, ki bo v letošnjem septembru sprejela prve učence, ima 9 razredov, pisarne za administracijo ter toletne prostore za fante in deklice. V njej bo znanje nabiralo 450 otrok, poleg tega pa bo nudila službo 9 učiteljem, ravnatelju in administrativnemu osebju.

V šoli bodo učitelji skrbeli za izobraževanje otrok, tudi na področju zmanjševanja nasilja, hkrati pa bodo poučili tudi njihove starše o pomembnosti izobrazbe. Izobrazba otrok je namreč izrednega pomena za razvoj države, zmanjševanje nasilja in revščine.

Uradna predaja šole lokalni skupnosti je bila 19. aprila, udeležili so se je med drugim tudi predstavniki burundskega Minstrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje ter burundskega Ministrstva za izobraževanje, guverner province Rutana, predstavniki lokalnih nevladnih organizacij idr. Predstavniki ministrstev so v govorih večkrat izpostavili zahvalo Adri Burundi in vladi Republike Slovenije, ki sta temu revnemu predelu države omogočili nov začetek.

Poleg šole je društvo v Burundiju zgradilo tudi »dve slovenski vasi«, v katerih je 127 hiš, in s tem pomagalo več kot 650 ljudem. Hiše so zgradili s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve in zasebnih donatorjev iz Slovenije. Prejemniki hiš so pred tem živeli v gozdovih, kamor so se zatekli med divjanjem državljanske vojne med leti 1993 in 2006, ko je bilo kar 220.000 ljudi prisiljenih zapustiti domove. Po koncu vojne so se vrnili domov, a so jih tam pričakali uničeni domovi, lakota in bolezni. Burundi je tretja najrevnejša država sveta, saj mora 80 odstotkov prebivalcev preživeti z manj kot evrom na dan.

V preteklosti se je Burundi soočal s težko politično krizo, nazadnje je nasilje v Burundiju izbruhnilo aprila lani, ko se je predsednik Pierre Nkurunziza v nasprotju z ustavo odločil, da kandidira za tretji mandat in bil julija izvoljen na volitvah. Situacija, ki je že grozila na genocid, se je umirila in trenutno je v državi bolj mirno, čeprav oboroževanje opozicije opozarja, da gre le za zatišje pred novimi nemiri. Upamo, da bo tako tudi ostalo in da bo novo šolsko leto državi omogočilo nov začetek, poln novega znanja in otroškega živžava. Takrat bo tudi naša ekipa obiskala šolo in se pogovorila z novimi učenci.

Prispevek ADRA Slovenija zgradila šolo v Burundiju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Udeleženci so lahko sodelovali na 13 različnih delavnicah, na katerih so spoznavali izkušnje dobrih praks ter metode in pripomočke za vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem. Delavnice so izvajali predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov, nevladnih organizacij in drugi. Veliko vsebin, predstavljenih tako na delavnicah kot v panelni razpravi, sodi v okvir globalnega učenja. Poleg praktičnih izkušenj pri vključevanju otrok beguncev v vzgojno-izobraževalne ustanove so bile izpostavljene vsebine s področja preseganja predsodkov in stereotipov ter pomen spoznavanja mednarodnega okolja, medkulturnih odnosov in vloge prostovoljstva pri vključevanju otrok priseljencev v šole in vrtce.

Posveta se je udeležilo preko 400 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov.

Prispevek Vključenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem Republike Slovenije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.