slovensko predsedovanje EU – Platforma SLOGA

EEB razočaran nad izidom slovenskega predsedovanja Svetu EU

Platforma SLOGA — Wed, 02 Feb 2022 09:38:36 +0000

“Evropska unija v obdobju, ki je ključno za boj proti podnebni krizi, med slovenskim predsedovanjem ni dosegla znatnega napredka v smeri zelenega prehoda,” se glasi povzetek podrobne ocene napredka na desetih ključnih področjih okoljske politike, ki jo je pripravil Evropski okoljski urad (EEB). Ta je v sodelovanju z Umanotero ocenil tako prizadevanja slovenskega predsedovanja na okoljskih dosjejih kot tudi dosežene rezultate v odnosu do pomembnih tem, kot so podnebna in biodiverzitetna kriza, onesnaževanje, razvoj trajnostnih izdelkov, trajnostno kmetijstvo in ravnanje z odpadki.

Kljub mnogim pogovorom, sestankom delovnih skupin, srečanjem svetov okoljskih, energetskih in kmetijskih ministrov in rekordno visokemu številu slovenskih delegatov, ki so se udeležili Podnebnega vrha COP26 v Glasgowu, so oprijemljivi izidi predsedovanja redki, je Umanotera zapisala v sporočilu za javnost.

Slovenija je sicer naredila nekaj korakov v smeri vključevanja pobud politik zakonodajnega svežnja “Pripravljeni na 55” na agendo, a Svet EU je od končnih odločitev danes še vedno oddaljen približno toliko kot pred pol leta. Na agendo ni vključen Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki predpostavlja cilje za zmanjšanje onesnaženja zraka, vode in tal. Stališče Sveta EU glede Uredbe o ravnanju z baterijami je še manj progresivno kot ob začetku predsedovanja, Okoljski svet ministrov pa je dodatno zamaknil zapoznelo sprejemanje sklepov. V pogovorih o strateških načrtih skupne kmetijske politike so bili k neuradnemu zasedanju Sveta kmetijskih ministrov povabljeni lobisti s področja kmetijstva, ki so se pred vsakim zasedanjem sestali s slovenskim predsedstvom, medtem ko so bili deležniki s področja okolja odrinjeni na rob.

Nekoliko bolj pozitivno oceno je Slovenija prejela na področju zaščite biotske raznovrstnosti. Sprejeti so bili sklepi Sveta o Strategiji EU za gozdove, tekom predsedovanja pa so bile organizirane mnoge razprave na visoki ravni o upadajočem številu vrst opraševalcev. Prav tako so bile v razprave o implementaciji Strategije za biotsko raznovrstnost EU povabljene in vključene tudi nevladne organizacije s področja okolja. Poleg vzpodbudnih korakov na področju biodiverzitete je med slovenskim predsedovanjem Svetu EU prišlo do dolgo pričakovane revizije Aarhuške uredbe, ki izboljšuje dostop do pravosodja in lajša implementacijo konvencije s strani institucij EU. Oktobra 2021 je predsedstvo na srečanju članic Aarhuške konvencije zavzelo močno nasprotujočo držo proti neprilagodljivosti Belorusije. Še več, dogovorili so se o osmem delovnem programu Skupnosti o okolju, ki ekonomsko blaginjo zdaj postavlja na prednostno mesto.

Dejstvo, da je ocena EEB boljša z vidika truda kot z vidika rezultatov, kaže na omejenost moči, ki pritiče predsedovanju Svetu EU. Da ne bi zanemarili omejene moči na ravni EU, je 10 zelenih testov vključevalo tudi nekaj dodatnih tem, znotraj katerih bi Slovenija lahko postavila zgled na ravni države. A ji to ni delovalo v prid. Namesto da bi Slovenija obdavčila onesnaževanje, se je v času podnebnega vrha v Glasgowu in prvih političnih razprav o svežnju »Pripravljeni na 55« odločila, da bo največjim industrijskim onesnaževalcem podelila na desetine milijonov evrov v obliki t. i. sheme za kritje posrednih stroškov. In s tem dokazala, da ji je le malo mar za podnebje in okolje.

Slovensko predsedovanje bi lahko preprosto označili za “zamujeno priložnost”. A podnebne spremembe na nacionalni in ravni Evropske unije predstavljajo bitko proti času, zamikanja in zamude pa ustvarjajo nepopravljivo škodo. Toplogredni plini v ozračju ostanejo še desetletja, plastični odpad v vodnih telesih ostane stoletja, izgubljene bogate biotske raznovrstnosti pa ne moremo kar obnoviti. Ni časa za strateški populizem. Potrebno je takojšnje ukrepanje za izboljšanje stanja našega naravnega okolja – tistega, na katerega se vsi zanašamo.

Celotno sporočilo za javnost

Ocena slovenskega predsedovanja Svetu EU

Prispevek EEB razočaran nad izidom slovenskega predsedovanja Svetu EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predsedovanje se končuje, naj živi predsedovanje!

Platforma SLOGA — Thu, 23 Dec 2021 12:07:41 +0000

Nekako v ozadju priprav na prihodnje veliko volilno leto – volili bomo novo sestavo Državnega zbora, župane in občinske svetnike ter predsednika Republike Slovenije – se zaključuje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije. V povsem drugačnih časih in razmerah kot je bilo predsedovanje leta 2008, tik pred veliko finančno krizo. Na področju razvojnega sodelovanja je predsedujoči trio držav Nemčije, Portugalske in Slovenije postoril veliko, če upoštevamo učinke pandemije. Za podrobnejše ocene bo čas v prihodnjih, predvolilnih mesecih, ko se ne bomo mogli izogniti poskusom zmanjševanja uspešnosti in povečevanja doseženega v času predsedovanja.

Piše: Albin Keuc

Delo se nadaljuje. Upravljanje in vodenje Evropske unije kot največje donatorice uradne razvojne pomoči v “geopolitični” dobi se ne ustavlja. Usklajevanje interesov poteka nenehno. Že v prvih treh mesecih francoskega predsedovanja se bo zgodilo veliko pomembnih stvari. Izpostavimo štiri.

Evropska unija bo med 23-27. januarjem sodelovala na 5. konferenci Združenih narodov o “najmanj razvitih državah” v Dohi. Izjemno pomemben dogodek, na katerem se bo potrebno dogovoriti o nadaljevanju sodelovanja med najbolj ranljivimi državami globalnega Juga in donatoricami.

17-18. februarja bo dolgo pričakovano srečanje na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo. Nevladne organizacije zadnja leta zahtevamo, da morata obe uniji zgraditi partnerstvo enakih in enakopravnih, dati poudarek na človekovem razvoju (izobraževanje, zdravstvena oskrba, socialna varnost) ter zagotoviti polno vključenost civilne družbe v snovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti partnerstva med obema kontinentoma. V tem trenutku še ne vemo, v kolikšni meri in na kakšen način bomo civilnodružbene organizacije vključene v delo samega Vrha. Svoj glas bomo oblikovali na pripravljalni konferenci, ki jo 10-11. februarja organizira francoska platforma Coordination SUD, ter na Tednu Afrike v Bruslju, ki bo potekal med 14. in 18. februarjem 2022.

V zaključni fazi je tudi proces Konference o prihodnosti Evrope. Velik poskus, da institucije Evropske unije slišijo glas državljank in državljanov, ki smo spregovorili o tem kakšno Evropo želimo. Tudi ta proces se bo predvidoma zaključil v času francoskega predsedovanja – nenazadnje je bil predsednik Macron glavni govorec ob začetku procesa letošnjega maja 2021. Prav tako je temu procesu velik pomen dajala tudi Vlada Republike Slovenije kot predsedujoča država.

Ob tem ne smemo pozabiti pomembnega dogodka meseca junija. Leta 1972 je bila organizirana prva mednarodna konferenca Združenih narodov na temo okolja in razvoja v Stockholmu. Ta dogodek velja za prelomnega za začetek multilateralnega dogovarjanja o razvoju na našem skupnem planetu. Ta proces je pripeljal preko Agende 21, ciljev tisočletja do Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja do 2030. Združeni narodi in švedska Vlada, ki bo predsedovala Svetu EU v prvi polovici 2023, organizirajo posebno konferenco »Stockholm 50+ Zdrav planet za blaginjo vseh – naša odgovornost, naša priložnost«, posvečeno

Vse to – in še več – nam sporoča, da moramo v Republiki Sloveniji temeljito premisliti, ali bomo za potrebe globalne solidarnosti povišali sredstva za “uradno razvojno pomoč”. Manjka nam še veliko, da bi izpolnili svojo zavezo, da bomo za uradno razvojno pomoč namenili letno 0,33 % bruto nacionalnega dohodka – najprej smo rekli, da bomo to dosegli 2015, sedaj smo se zavezali, da bomo to uresničili do leta 2030. Z izkušnjo pandemije in ranljivostjo najbolj izpostavljenih skupnosti in držav je izpolnitev zaveze samo še nujnejša.

Zato bo leto 2022 leto resnice – ali bo slovenska politična javnost in politika pripravljena ponuditi jasno časovnico, akcijski načrt za izpolnitev dane zaveze? Na nas je, da jih na to spomnimo in jih tudi spodbudimo k dejanju.

S tem vprašanjem zaključujemo eno obdobje in se pripravljamo na prihodnost. Zato vam z mislijo na prihodnost želimo prijeten praznike, vesel božič in srečno novo leto 2022.

Več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno

Komentar: Razvojno sodelovanje kot rdeča nit evropskih politik

Komentar: Od Balkana do Sahela

Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da

Komentar: EU trajnostnih naložb ne spodbuja dovolj

Komentar: O prihodnosti Evrope

Komentar: Modra raba mehke moči

Komentar: Brez vode enostavno ne gre!

Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope

Komentar: Krepitev multilateralizma ali razdeljeni svet

Komentar: Kigali, Rim, Glasgow

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Predsedovanje se končuje, naj živi predsedovanje! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovensko predsedovanje se izteka, a delo se nadaljuje

Platforma SLOGA — Thu, 16 Dec 2021 12:14:53 +0000

Zadnje dneve slovenskega predsedovanja Svetu EU zaznamujejo primopredaje dosjejev s francoskim predsedovanjem. V času slovenskega predsedovanja so bile izpostavljene predvsem naslednje vsebine:

proces priprav na podpis Post-Cotonoujskega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika, kateremu smo tudi nevladne organizacije posvetile veliko pozornost, predvsem o tem, kako zagotoviti vključenost civilne družbe v izvajanje Post-Cotonoujskega sporazuma;
izvajanje novega finančnega instrumenta EU, namenjenega sosedstvu ter razvojnemu in mednarodnemu sodelovanju (Global Europe) – čemur smo nevladne organizacije v sklopu združenja CONCORD namenili letošnje senčno poročilo Aidwatch 2021;
podnebna politika – kjer so članice platforme SLOGA v sodelovanju z evropskimi organizacijami postavile jasna pričakovanja do slovenskega predsedovanja in napovedale celovito oceno uspešnosti, ter
pomen vode v zunanjem delovanje Evropske unije, kjer je slovenskemu predsedovanju uspelo oblikovati sklepe o prihodnji “vodni diplomaciji”.

Slovenija je v času predsedovanja posvetila veliko pozornost, skladno s političnimi prioritetami (resolucija o MRS in MHP, strategija o MRS in MHP) gospodarjenju in upravljanju voda. Še pred uradnim prevzemom samega predsedovanja je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z mednarodnimi partnerji izvedlo vrsto dogodkov in srečanj, ki so prispevali k oblikovanju in podpori sklepov Sveta EU o vodi v zunanjem delovanju EU. S temi sklepi je EU nadgradila ugotovitev iz 2013, da je voda dokončno stopila v polje zunanje politike. Ob sprejemu je Svet EU izpostavil, “da lahko pomanjkanje vode vpliva na mir in varnost, saj utegnejo imeti z vodo povezana tveganja zelo visoko človeško in gospodarsko ceno, vse to pa ima lahko neposredne posledice za EU, tudi v obliki migracijskih tokov.” Svet je EU zavzel k temu, da okrepi “diplomatska prizadevanja EU na področju voda kot orodje za mir, varnost in stabilnost”, in obsodil uporabo vode kot orožja. Zato je pomembno okrepiti prizadevanja za spodbujanje čezmejnega in celovitega gospodarjenja z vodo ter učinkovitega upravljanja voda. Slovenija ima pri tem zelo veliko izkušenj, predvsem na podlagi Savskega sporazuma, ki je sploh prvi sporazum med državami v porečju Save.

Nevladne organizacije smo pozdravile sprejem sklepov tudi zato, ker je EU potrdila svojo zavezanost “človekovi pravici do varne pitne vode in do sanitarnih storitev kot sestavnima deloma pravice do ustreznega življenjskega standarda.” S tem je bila poudarjena zaveza izvajanju Agende 2030 in cilja trajnostnega razvoja št. 6 („vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri“), kar je ključnega pomena za dosego drugih ciljev trajnostnega razvoja. Kot je izpostavila Sophie Aujeun iz organizacije WaterAid, ima sedaj EU enkratno priložnost, da v prihodnjih mesecih na novo postavljeno prioriteto vode primerno vključi v svoje politike in programe, ali po slovensko, da preide od besed k dejanjem.

Francosko predsedovanje bo potekalo pod znakom nacionalnih, predsedniških volitev, ki bodo aprila 2022. Francoski program daje na področju razvojnega sodelovanja velik poudarek srečanju na vrhu med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki bo 17. in 18. februarja v Bruslju. O tem srečanju smo v okviru večje zagovorniške akcije pisali predsedniku Vlade Republike Slovenije, Janezu Janši. V apelu smo izpostavili, da je potrebno vrh med AU in EU oblikovati tako, da bodo države okrepile dejavnosti za človekov razvoj (socialna varnost, izobraževanje, zdravstvena oskrba, delovni pogoji), zagotovile vključenost in sodelovanje civilne družbe v procesu priprav na vrh in na samem vrhu ter še posebej opozorili na pomen, ki ga ima gospodarjenje z gozdovi in vodo v sklopu varovanja biotske raznovrstnosti za prehransko varnost.

Slovensko predsedovanje se sicer izteka, a delo se nadaljuje. Dejansko to pomeni, da bo Slovenija imela od novega leta naprej večje možnosti iniciative in zagovarjanja progresivnih rešitev na izzive razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Kot predsedujoča država je bila namreč vezana na to, da si prizadeva za doseganje dogovora o zakonodajnih predlogih, kar z drugimi besedami pomeni, da je delovala kot nepristranski pogajalec, ki išče najmanjši skupni imenovalec.

Albin Keuc

Prispevek Slovensko predsedovanje se izteka, a delo se nadaljuje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Apel za vključitev civilne družbe v priprave na šesti vrh Evropske unije-Afriške unije

Platforma SLOGA — Thu, 02 Dec 2021 11:57:46 +0000

Ker je za 17. in 18. februar 2022 napovedan šesti vrh Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU), je platforma SLOGA v sodelovanju z Evropskim združenjem nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD Europe, v pismu predsedniku vlade Republike Slovenije Janezu Janši izpostavila nekaj stališč civilne družbe na temo partnerstva med Evropsko unijo in Afriško unijo in poudarila izjemen pomen tega, da se institucije in službe EU ter države članice, ki sodelujejo pri pripravi vrha AU-EU, pravočasno formalno posvetujejo s tistimi evropskimi in afriškimi organizacijami civilne družbe, ki želijo prispevati k pripravi rezultatov vrha.

Pismo v celoti:

20211201 EUPP Pismo VRS PV Janez Janša

Spoštovani gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije.

“Ker je za 17. in 18. februar 2022 napovedan šesti vrh Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU), želimo v imenu Slovenske platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA in Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD Europe, izpostaviti nekaj vsebin, ki so vir naše resne zaskrbljenosti. V času dolgega in stalnega dialoga z institucijami EU in partnerji afriške civilne družbe v okviru partnerstva EU-AU smo se neprestano zavzemali za partnerstvo, osredotočeno na ljudi, in za doseganje preobrazbe za vse. Ključni element za dosego tega je smiselno vključevanje civilne družbe.

Vrh AU-EU, osredotočen na ljudi

Evropa in Afrika se trenutno soočata z več krizami hkrati: podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti, krizo varstva temeljnih človekovih pravic, demokracije in prostora civilne družbe, in s pandemijo covida-19 ter njenimi socialnimi in gospodarskimi posledicami, ki so izničile številne dosežke na področju človekovega in trajnostnega razvoja. Obstoječe neenakosti in ranljivosti so se še povečale, na številnih medsebojno povezanih področjih pa se pojavljajo novi izzivi. Ti izzivi poudarjajo nujnost poštenega, pravičnega in zelenega partnerstva med EU in Afriko.

V samem jedru prihodnjega partnerstva med EU in Afriko bi morala biti izgradnja odpornih in miroljubnih držav in družb, ki spoštujejo človekove pravice in planetarne meje, zmanjšujejo revščino in neenakosti, vključno z neenakostjo med spoloma in nasiljem na podlagi spola, ter zagotavljajo enake možnosti in splošni dostop do socialne zaščite, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dobre prehrane, če omenimo le nekatere cilje. Za doseganje preobrazbenih, transformativnih rezultatov moramo zagotoviti, da bodo rezultati februarskega srečanja na vrhu učinkovito in sistematično naslovili omenjene izzive ob vsestranskem in smiselnem sodelovanju civilne družbe.

Da bi to dosegli ter zgradili in soustvarili novo vrsto partnerstva, ki temelji na enakosti, je nujen pristop, osredotočen na človekov razvoj (human development), ki spoštuje in uveljavlja temeljne človekove pravice.

V nasprotju s skupnim sporočilom z ministrskega srečanja za zunanje zadeve AU-EU v Kigaliju oktobra 2021 bi morali voditelji EU in Afrike v prihodnje partnerstvo AU-EU kot temeljno samostojno prednostno nalogo za okrepljeno sodelovanje vključiti človekov razvoj in človekove pravice, saj so predpogoj za trajnostni razvoj in za vse druge strateške prednostne naloge.

Kot konkreten rezultat vrha AU-EU je potrebno razviti celovit in ambiciozen načrt za spodbujanje človekovega razvoja in socialne pravičnosti, ki bo temeljil na treh stebrih:

na naslavljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma,
na krepitvi vezi in skladnosti med nosilci politik (npr. izobraževanje, zdravje, prehranska varnost, socialno varstvo, trgovina, digitalizacija) in
na izpolnjevanju obveznosti mednarodne razvojne pomoči.

Smiselno sodelovanje s civilno družbo

Pozdravljamo navedbe v skupnem sporočilu ministrskega srečanja, da je treba zagotoviti dejavno sodelovanje z organizacijami civilne družbe. Vendar pa je proces posvetovanja pred vrhom zelo pomanjkljiv, čeprav je bilo pred ministrskim srečanjem v Kigaliju organizirano eno srečanje z nekaterimi predstavniki organizacij civilne družbe. Voditelji EU in Afrike so molčali o zagotavljanju dejavnega sodelovanja civilne družbe v partnerstvu med EU in Afriko, tako pred vrhom AU-EU in med njim kot tudi v okviru izvajanja samega partnerstva. To kaže na očitno neskladje med besedami in dejanji.

Če je EU zavezana oblikovanju sodelovalnega, enakopravnega in trajnostnega partnerstva, morajo vse njene institucije in službe brez izjeme navezati stik s civilno družbo in prisluhniti njenim priporočilom; civilna družba zastopa glasove tistih, ki so pogosto najbolj marginalizirani in na katere odločitve, ki jih sprejemajo voditelji AU in EU, najbolj vplivajo.

Voditelje AU in EU pozivamo, naj izpolnijo zavezo iz nedavnega skupnega sporočila in se dogovorijo o vzpostavitvi institucionalnih in operativnih struktur ter mehanizmov za smiselno sodelovanje civilne družbe v procesih oblikovanja politik. To bi moralo vključevati konkretne predloge glede izmenjave informacij, posvetovanja, transparentnosti in odprtega dialoga.

Biotska raznovrstnost, gozdovi, voda

Republika Slovenija lahko s svojimi izkušnjam na področju varstva in upravljanja voda, gozdov in biotske raznovrstnosti veliko prispeva pri oblikovanju dodatnih možnosti sodelovanja med AU in EU. Zato je potrebno, da so tudi ta vsebinska področja, izjemno pomembna za življenje ljudi, sploh v dobi podnebnih sprememb, na vrhu AU-EU še dodatno izpostavijo in konkretizirajo.

* * *

Izjemno pomembno je, da se institucije in službe EU ter države članice, ki sodelujejo pri pripravi vrha AU-EU, pravočasno formalno posvetujejo s tistimi evropskimi in afriškimi organizacijami civilne družbe, ki želijo prispevati k pripravi rezultatov vrha. Ker bo to prispevek k političnemu procesu pred vrhom AU-EU, je tudi bistveno, da Evropski svet v sklepih Sveta, ki bodo sprejeti na zasedanju 16. decembra, v središče postavi pristop, osredotočen na ljudi, in zagotovi smiselno sodelovanje s civilno družbo. Platforma SLOGA in Evropsko združenje CONCORD smo skupaj s svojimi članicami ključni zaveznik za dosego tega cilja.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi se želeli pred zasedanjem Evropskega sveta 16. decembra čimprej sestati z vami in vašimi sodelavci, kjer bi lahko podrobneje predstavili in se pogovorili o naših ključnih priporočilih.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Apel za vključitev civilne družbe v priprave na šesti vrh Evropske unije-Afriške unije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sprejeti sklepi Sveta o vodi v zunanjem delovanju EU

Platforma SLOGA — Mon, 22 Nov 2021 07:41:30 +0000

Svet EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za razvoj je sprejel sklepe o vodi v zunanjem delovanju EU, eno od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju razvojnega sodelovanja, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve RS. S celovitim pristopom do vode bo EU utrdila ugled največje donatorice razvojne pomoči in potrdila svoj vpliv kot ključen globalni akter, tudi v luči pregledne konference vodne dekade Združenih narodov marca 2023.

Sklepi Sveta o vodi obravnavajo širok nabor najbolj perečih izzivov in rešitev, vezanih na vodo v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in zunanjih odnosov EU. Pri tem gre predvsem za ključno vlogo, ki jo igra voda (cilj trajnostnega razvoja 6) za uresničitev Agende za trajnostni razvoj 2030. Zaskrbljujoče je, da več kot 2,3 milijarde ljudi po svetu nima zagotovljenega dostopa do pitne vode; 3,6 milijarde pa jih živi brez ustreznih sanitarij. V času pandemije covida-19 je dostop do vode postal še pomembnejši. Zato je Slovenija uveljavljanje vode v zunanje odnose EU izbrala za prednostno nalogo predsedovanja Svetu EU.

Sklepe Sveta o vodi v zunanjem delovanju EU je Slovenija pripravila skupaj z državami članicami EU, Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko komisijo. Za ta namen je organizirala več dogodkov in konferenc, kot so »Water and Beyond« (18. – 21. januar 2021), tehnični seminar o vodi (14. junij 2021), otvoritveni dogodek slovenskega predsedovanja o vodi in zdravju (12. julij 2021), ter konferenco o vodi in enakosti spolov, ki je potekala 13. oktobra 2021 v Bruslju.

Besedilo sklepov sveta v celoti

Prispevek Sprejeti sklepi Sveta o vodi v zunanjem delovanju EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prehranska varnost ena od prioritet slovenskega predsedovanja

Platforma SLOGA — Wed, 07 Jul 2021 10:07:56 +0000

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan se je udeležil spletnega dogodka na visoki ravni “Odporen, vključujoč in varen prehranski sistem za države Afrike, Karibov in Pacifika”, ki ga je organizirala Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), sporoča ministrstvo za zunanje zadeve.

Tokratni dogodek je bil organiziran v sklopu pripravljalnih dogodkov na letošnji vrh Združenih narodov o prehrani »Food Systems Summit 2021«. Namen vrha bo pozvati vse akterje po svetu k sodelovanju in skupnemu ukrepanju z namenom, da se spremeni način, kako svet proizvaja, porablja in razmišlja o hrani.

Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav združuje 79 držav, kar predstavlja pomemben del svetovnega prehranskega sistema. Državni sekretar dr. Raščan je pozdravil velik potencial preoblikovanja prehranskih sistemov držav OACPS, saj je to ključen element za doseg ciljev trajnostnega razvoja. Transformativni učinki bi lahko imeli velik potencial za spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, zaščite živalskih in rastlinskih vrst ter odpornosti družb.

Državni sekretar dr. Raščan je še poudaril, da je pandemija covida-19 povzročila velike spremembe v svetu in poglobila obstoječe neenakosti. Človeški razvoj, zlasti prehranska varnost, je znova pridobil svoj pomen in predstavlja eno od prioritet predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Prehranska varnost ena od prioritet slovenskega predsedovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Umanotera: 10 zelenih testov v času predsedovanja

Platforma SLOGA — Mon, 05 Jul 2021 14:43:40 +0000

Umanotera je v sodelovanju z Evropskim okoljskim birojem (European Environmental Bureau – EEB) pripravila Deset zelenih testov za slovensko predsedstvo. Ti predstavljajo vizijo civilne družbe o tem, kaj bi predstavljalo potreben uspeh slovenskega predsedstva v kontekstu izzivov, s katerimi se soočata naš planet in družba.

Ali bo Slovenija na področju evropskega podnebnega zakona, ki določa cilj podnebne nevtralnosti za EU do leta 2050 in vsaj 55 % zmanjšanje emisij do leta 2030, vodila kot zgled in spodbudila doseganje tega cilja s potrebnimi spremembami svojih nacionalnih ciljev in politik?

Ali bo Slovenija zagotovila, da je biotska raznovrstnost v središču nove strategije za gozdove in bo postala zgled pri zaščiti in obnovi slovenskih, z biotsko raznovrstnostjo bogatih gozdov, mokrišč in prosto tekočih rek?

To sta zgolj dva primera z mnogo daljšega seznama nujnih zadev, ki jih moramo nasloviti, in ki vsebuje tudi podnebju in naravi prijazni strateški načrt SKP, zmanjšanje onesnaževanja (ambiciozen in transformativen akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal (ZPAP)), preprečevanje nastajanja odpadkov (vključno z uredbo o ravnanju z baterijami in strožjo regulacijo izvoza odpadkov), omogočanje zelenega prehoda z davčno reformo ter trajnostno porabo večletnega finančnega okvira in svežnja za okrevanje.

Prispevek Umanotera: 10 zelenih testov v času predsedovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Voda osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja

Platforma SLOGA — Thu, 01 Jul 2021 06:42:23 +0000

Izšel je program predsedovanja Slovenije Svetu EU. Podpoglavje Razvoj in humanitarna pomoč je povsem na koncu dokumenta. Voda v zunanjem delovanju EU bo osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja. Slovensko predsedstvo se bo zavzemalo za celovit pristop do upravljanja voda.

Slovensko predsedstvo bo prek razvojnega sodelovanja še naprej krepilo prizadevanja Unije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030 ter zagotavljanje trajnostne in zelene obnove po pandemiji. Slovenija bo delovala v smeri uresničevanja zavez pariškega podnebnega sporazuma ter tako imenovanega evropskega zelenega dogovora, je zapisano v dokumentu.

Posebna pozornost bo namenjena razvojnim in humanitarnim vidikom posledic pandemije s poudarkom na globalnem zdravju ter preskrbi s hrano in na prehranski varnosti. Vlaganje v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanje vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila, je najboljši način za krepitev družbene odpornosti. Posebna pozornost bo namenjena različnim razvojnim vidikom posledic pandemije v okviru novega instrumenta EU za sosedstvo, razvojno ter mednarodno sodelovanje NDICI in prek skupnega pristopa Team Europe.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čimprejšnji zaključek postopkov za sklenitev novega celovitega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov ter Pacifika. Ob rednem odzivanju na zdajšnje in dlje trajajoče humanitarne krize bo pozornost namenjena iskanju inovativnih rešitev in vključevanju digitalizacije, ki je eden izmed temeljev učinkovitega odziva na humanitarne krize, je še zapisano v dokumentu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Voda osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Za partnersko sodelovanje z državami s srednjimi dohodki

Platforma SLOGA — Mon, 14 Jun 2021 16:14:56 +0000

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan se je preko avdio-video konference udeležil neformalnega zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve RS. Ministri so obravnavali sodelovanje Evropske unije z državami s srednjimi dohodki in tematiko človekovega razvoja.

Sodelovanje Evropske unije z državami s srednjimi dohodki predstavlja osrednjo prioriteto portugalskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja. Spreminjajoči se geopolitični kontekst, pandemija covida-19 in začetek novega cikla programiranja finančnih sredstev Unije zahtevajo bolj strateško usmeritev Evropske unije ter ji omogočajo, da se posveti specifikam sodelovanja z državami s srednjimi dohodki.

Državni sekretar dr. Raščan je podprl obravnavo partnerskega sodelovanja z državami s srednjimi dohodki na ravni ministrov za razvojno sodelovanje in pozdravil sprejem sklepov Sveta o tej temi. Večina držav, s katerimi Slovenija bilateralno sodeluje na področju razvojnega sodelovanja, je iz tega segmenta (predvsem države Zahodnega Balkana). Slovenija bo kot del t. i. podedovane agende tej tematiki sledila tudi v času predsedovanja Svetu Evropske unije, še posebej v okviru strateškega usmerjanja Sveta pri upravljanju novega, enotnega instrumenta za sosedstvo ter mednarodno in razvojno sodelovanje (Global Europe).

Slovensko predsedovanje s poudarkom na globalnem zdravju, prehranski varnosti in enakosti spolov

V okviru razprave o človekovem razvoju, ki predstavlja drugo osrednjo prioriteto portugalskega predsedovanja, so se ministri osredotočili na globalno zdravje in dostop do cepiv ter na izobraževanje in mladino. Trenutna kriza covida-19 je poslabšala neenakosti in poudarila pomen ponovne oživitve naložb v človekov razvoj. Za učinkovito okrevanje je potrebno okrepiti podporo zdravstvu in izobraževanju ter opolnomočiti ženske in mladino kot ključne nosilce sprememb.

Državni sekretar dr. Raščan je pozdravil sprejem sklepov Sveta na področju človekovega razvoja. Poudaril je, da bo to ena izmed osrednjih prioritet slovenskega predsedovanja, s poudarkom na globalnem zdravju, prehranski varnosti in enakosti spolov.

Prispevek Za partnersko sodelovanje z državami s srednjimi dohodki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca o slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije

Platforma SLOGA — Mon, 14 Jun 2021 15:11:37 +0000

Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (CMO) in Trans-evropsko združenje političnih študij (ang. Trans European Policy Studies Association – TEPSA) pred nastopom slovenskega predsedovanja Svetu EU organizirata konferenco, na kateri bodo o prioritetah prihajajočega predsedovanja in aktualnih izzivih EU razpravljali odločevalci, predstavniki medijev in civilne družbe ter akademiki in raziskovalci iz široke Tepsine mreže.

Dogodek bo potekal po spletu 17. in 18. junija 2021.

Program si lahko ogledate tukaj.

Na dogodku bodo o prioritetah prihajajočega predsedovanja in aktualnih izzivih EU razpravljali odločevalci, predstavniki medijev in civilne družbe ter akademiki in raziskovalci. Dogodka se bodo udeležili tudi predstavniki Evropske komisije, ki bodo med drugim podali vizijo Evropske komisije glede okrevanja po krizi ter pospeštive zelenega in digitalnega prehoda :

– Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za demokracijo in demografijo

– Céline Gauer, generalna direktorica projektne skupine Evropske komisije za okrevanje in odpornost,

– Raffaele Mauro Petriccione, generalni direktor generalnega direktorata Evropske komisije za podnebne ukrepe,

– Alejandro Cainzos, član kabineta Margrethe Vestager, izvršne podpredsednice Evropske komisije za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo

Brošuro s kratkimi biografijami govorcev (v angleščini) pa najdete tukaj.

Vabljeni k udeležbi. Na dogodek se lahko registrirate tukaj.

Udeležba je brezplačna, razprava pa bo potekala pretežno v angleščini.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Konferenca o slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prednostne naloge in spletna stran slovenskega predsedovanja

Platforma SLOGA — Thu, 10 Jun 2021 08:15:47 +0000

Vlada Republike Slovenije je v začetku junija objavila spletno stran predsedovanja Svetu Evropske unije (www.si2021.eu) in slogan “Skupaj.Odporna.Evropa”. Pri tem so izpostavili, da si bo Slovenija med predsedovanjem prizadevala “aktivno prispevati h krepitvi odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju.” Izpostavili so, da so za krepitev odpornosti “ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana in državljanke.”

Na spletni strani so objavljene prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU:

okrevanje in večja odpornost EU,
razmislek o prihodnosti Evrope,
krepitev pravne države in evropskih vrednot ter
varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Največji poudarki bodo na odpornost in okrevanju Evropske unije. Predsedovanje se bo posvetilo izgradnji evropske zdravstvene unije ter krepitev strateške avtonomijo EU in povečati njene zmogljivosti za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Slovenija si tudi želi, da se uresničevanje instrumenta Next Generation EU in mehanizma za okrevanje in odpornost čim bolje izkoristi za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Zaveza EU k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 je smernica za slovensko predsedovanje. Slovenija si bo zato prizadevala te cilje prenesti v zavezujočo evropsko zakonodajo. Na področju digitalne preobrazbe bo poudarek dan napredovanju pri urejanju digitalnih storitev in trgov (tudi obdavčenja le-teh).

Slovenija velik poudarek daje Konferenci o prihodnosti Evrope o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje. Poleg procesa na evropski ravni bo vlada v Sloveniji vodila razprave o vidikih življenja v Evropi, danes in v prihodnosti.
Na področju vladavine prava bo z vključujočo razpravo državam članicam omogočila vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj. Ob tem vlada izpostavlja tudi nujnost soočenja z negativnimi demografskimi trendi v EU.

Četrta prednostna vsebina govori o verodostojni in varni Evropska unija, sposobni zagotavljati varnost in stabilnost v svoji soseščini. Krepitev transatlantskih odnosov, tesnejše sodelovanje z ZDA in NATO, nadaljevanje širitvenega procesa EU na Zahodnem Balkanu, oblikovanje trdnejšega schengenskega območja bo zaokrožilo prizadevanje za doseganje napredka v pogajanjih o migracijah in azilu in za okrepitev vloge Evropske unije na področju zunanje razsežnosti migracij. Le-to z namenom zagotavljanja učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritiskov.

Pripravil: AK

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Prednostne naloge in spletna stran slovenskega predsedovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dialog med EU in Slovenijo v duhu Ekipa Evropa

Platforma SLOGA — Wed, 17 Mar 2021 09:41:26 +0000

Državni sekretar dr. Stanislav Raščan je minuli teden opravil videokonferenčni pogovor z evropsko komisarko za mednarodna partnerstva Jutto Urpilainen. Pogovor, ki je potekal v kontekstu priprav na slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta, je bil namenjen predstavitvi prednostnih nalog na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in izmenjavi pogledov o razvojnih posledicah pandemije. Sogovornika sta se zavzela za redni dialog in tesno skupno delovanje v duhu pristopa »Ekipa Evropa« (Team Europe), ki je del globalnega odziva EU na pandemijo koronavirusa, poroča ministrstvo za zunanje zadeve.

Državni sekretar dr. Raščan, ki opravlja tudi funkcijo ministra za razvojno sodelovanje, je komisarki Urpilainen orisal prioritete predsedovanja, ki bodo temeljile na dveh glavnih tematskih stebrih, to sta zelena tranzicija in človekov razvoj, umeščenih v širši kontekst globalnega okrevanja po pandemiji covida-19. Rdeča nit med področji bo tematika celovitega pristopa do vode v zunanjem delovanju EU.

Slovenija bo skozi obravnavo vode, svoje osrednje prioritete na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, osvetlila različne razvojne posledice pandemije, od zdravja in prehranske varnosti do izobraževanja mladih, znanosti in raziskav, ter možnosti za krepitev odpornosti na pandemije in druge krize. Posebno pozornost bo namenila tudi zagotavljanju enakosti spolov, področju, ki je predpogoj za trajnostni razvoj, a je zaradi pandemije močno na udaru. Državni sekretar dr. Raščan je komisarko Urpilainen povabil na dogodek o zdravju in vodi, ki bo julija organiziran virtualno.

Komisarka Urpilainen je izrazila polno podporo prioritetam in prizadevanjem Slovenije kot predsedujoče Svetu. Sogovornika sta se dogovorila za redni dialog in tesno skupno delovanje v duhu pristopa »Ekipa Evropa«, kar omogoča učinkovito, prožno in prepoznavno spopadanje EU z globalnimi izzivi.

Prispevek Dialog med EU in Slovenijo v duhu Ekipa Evropa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.