Osrednji dogodek je vključeval nagovore dr. Mira Cerarja, Simona Zajca in Albina Keuca. “Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah”, je v svojem otvoritvenem nastopu poudaril minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar. Več o nagovoru ministra Cerarja tukaj.

Minister Zajc je poudaril, “da podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ob tem je poudaril, da ni pravično, da partnerske države plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih.” Dodal je še, da mora biti prehod na brezogljično družbo socialno pravičen, ne le med generacijami, temveč mora naslavljati tudi partnerske države, daj bodo prav te prve občutile posledice podnebnih sprememb. In prav tu se morajo razvite države, in s tem tudi Slovenija, izkazati ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Več o nagovoru ministra Zajca na tej povezavi.

Albin Keuc, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, je poudaril predvsem potrebo po odločitvah, če želimo doseči več. Pozdravil je sodelovanje med ministrstvoma, ki se zavedata pomen preseganja sektorskih omejitev in nujnost sodelovanja med sektorji. Sam pa je izpostavil tri ključne odločitve, ki jih bo Vlada Republike Slovenija morala sprejeti v prihodnosti – tudi in predvsem zaradi verodostojnosti.

“Prva odločitev je zelo pomembna, tudi zato, ker njena neizpolnitev krepko in vsem na očeh najeda verodostojnost slovenske politike: potrebujemo jasno odločitev, da bomo izpolnili svojo zavezo, da bomo do leta 2030 za mednarodno razvojno sodelovanje oziroma uradno razvojno pomoč namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Po uradnih scenarijih rasti nacionalnega dohodka to pomeni porast s sedanjih 70 milijonov EUR na ca. 240 milijonov EUR na leto za uradno razvojno pomoč. Novi proračun za leti 2020 in 2021 ne kaže na to, da se bo slovenski prispevek h globalni solidarnosti povečal skladno z dano zavezo. Vendar gre za pomembno strateško odločitev o prihodnji teži Slovenije v svetu. Meseca marca sem na tem mestu govoril, da smo brez te odločitve kot država obsojeni na »stagnacijo« oz. »ohranjanje obstoječega«, danes bi dodal še nadaljnje izgubljanje verodostojnosti in teže ne samo v evropskem okviru, marveč že tudi v regionalnem.

Druga odločitev je o izboljšanju skladnosti politik za razvoj – glede na uradne ocene vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj, upoštevajoč lokalne rituale kozmetične govorice, je iz letošnjega Poročila o razvoju, s katerim spremljajo razvoj (ali bolje: primerjalno nazadovanje) že od druge polovice devetdesetih naprej, razvidno, da imamo veliko možnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja vladnih institucij.

Tretja odločitev je o tem, kako bomo dosegli in presegli cilje trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Prepričan sem, da je v procesu oblikovanja poročila o izvajanju Agende 2030, ki ga bomo kot država pred svetom predstavili julija 2020, ogromno priložnosti za dogovor o tem, kako izrabiti lastne omejene finančne in človeške vire, če se že radi pohvalimo, da smo bogati z vodami ali po biotski pestrosti. V času podnebnih sprememb brez ukrepanja se lahko ta samohvala zelo hitro obrne nam v škodo.”

Razprava o sodelovanju se je nadaljevala z dvema panelnima razpravama, ki sta naslovili vprašanje podnebne pravičnosti in krožnega gospodarstva za izpolnjevanje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V prvi panelni razpravi so Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Krajnc in Primož Turnšek poudarili pomen ukrepanja zdaj – četudi so podnebne spremembe že nepovratne moramo kot civilizacija narediti vse kar je v naših močeh, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izvedemo ukrepe blažitve posledic,ki so že  tukaj.

V panelni razpravi o pomenu krožnega gospodarstva je bil poudarek na krepitvi tega koncepta predvsem na Zahodnem Balkanu, ki je ena od prioritetnih geografskih področij slovenskega razvojne politike. Pestra panelna razprava je predvsem izpostavili pomen krepitve mehanizmov krožnega gospodarstva v regiji. Slovenija kot donatorica ima pri tem zelo pomembno vlogo. Razvila se je razprava, v kateri so bili izpostavljeni že obstoječi mehanizmi, ki lahko na področju voda veliko prispevajo – Mednarodna komisija za Savski bazen ter Center za sušo v jugovzhodni Evropi že zagotavljata okvir za usmerjanje prihodnjega razvojnega sodelovanja v tej, za Slovenijo prioritetnem območju.

V torek smo si lahko ogledali dokumentarni film o nacionalnem parku Virunga v Demokratični republiki Kongo. Film je prispevek k streznitvi o tem,kako zagotavljanje naravnih virov za blaginjo razvitega sveta brez nadzora nad delovanjem korporacij povzorča neizmerno trplejnje v državah, ki imajo le to nesrečo, da so bogate z njimi ter predane na milost in nemilost pohlepu, ki ga s svojim tihim pristajanjem nanj podpiramo vsi.

Vir fotografije: gov.si

Prispevek 10. slovenski razvojni dnevi o podnebnih spremembah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so bile tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Kvalitetno branje v Novem mestu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zdi se, da je pravzaprav cel marec posvečen ženskemu spolu ali »nežnejšemu«, »šibkejšemu« kot na žalost še prevečkrat preberem. Če smo iz 8. marca, mednarodnega dneva žensk pogosto naredili le praznik za trgovce in se še, več kot 100 let od prve obeležitve, vedno sprašujemo, zakaj to ni le dan, ko ženskam podarimo šopek rož in čokolado, materinski dan praznujemo 25. marca, od druge svetovne vojne naprej, v Sloveniji se je uveljavil po letu 1991.

Porod v Sloveniji je varen, umrljivost novorojenčkov in mater majhna, po rezultatih je Slovenija primerljiva s skandinavskimi državami. V Sloveniji je neonatalna umrljivost, torej prvih 28 dni po rojstvu, najnižja v Evropi in znaša 0,7 na 1000 živorojenih otrok, medtem ko je evropsko povprečje 2,2 na 1000 živorojenih otrok.

Smrtnost mater po svetu pa je nesprejemljivo visoka. Vsak dan okoli 830 žensk umre zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo ali porodom. Skoraj vse te smrti so se zgodile v okoljih z nizkimi dohodki, najstniškimi nosečnostmi in večino bi jih bilo mogoče preprečiti. Vsak dan rodi več kot 20.000 deklet, mlajših od 18 let, ki prihajajo iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki.

Kar 99 % smrti mater se zgodi v državah globalnega juga. Več kot polovica teh smrtnih primerov se zgodi v podsaharski Afriki, skoraj ena tretjina pa v južni Aziji. Veliko število smrti mater na nekaterih območjih po svetu odraža neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev in opozarja na vrzel med bogatimi ter revnimi. Več kot polovica mater umre v krhkih okoljih, kjer so humanitarne potrebe zelo velike. Neenak dostop do zdravstvenih storitev za ženske je kruta resničnost tudi v Evropski uniji, v kateri 1 od 10 žensk v prvih mesecih nosečnosti nima dostopa do storitev materinske nege.

Ustrezna strokovna oskrba pred, med in po porodu lahko reši življenja žensk in novorojenčkov. Zaradi različnih ukrepov se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med letoma 1990 in 2015 umrljivost mater po svetu zmanjšala za približno 44 %. Med letoma 2016 in 2030, kot del ciljev trajnostnega razvoja, je cilj zmanjšati svetovno stopnjo umrljivosti mater na manj kot 70 na 100 000 živorojenih otrok.

Vlaganje v matere prinaša tudi ekonomske prednosti. Številne matere so zaposlene (Slovenija je po odstotku zaposlenih mater ena prvih med članicami EU), matere pa so tudi tiste, ki opravijo večino skrbstvenega neplačanega dela v svojih družinah. Ženske bi lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v državah globalnega juga povečale donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %. Delež podhranjenih ljudi na svetu bi se tako lahko zmanjšal za 150 milijonov!

Kako to deluje v praksi lahko preberete v zadnji izdaji Najboljših novic iz sveta, posvečenih enakosti spolov. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Zakaj bi nam torej moralo biti mar za mame po svetu? Lahko bi vas skušala prepričati, da je vaša akcija potrebna, ker živimo v globaliziranem svetu, v katerem so življenja ljudi močno prepletena in dejanja ljudi na enem koncu sveta vplivajo na življenje na drugem. Da je zaradi te prepletenosti ključno, da se kot posamezniki zavedamo svoje vloge v svetu in prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in dejanja naših skupnosti, držav. S cilji trajnostnega razvoja, zgodovinskim dogovorom mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije, smo dobili tudi konkretne usmeritve.

Lahko bi. Lahko pa vas le pozovem, da skupaj pomagamo uresničiti zaključne verze Pavčkove pesmi:

… naj ne ostane brez mame

nihče na širnem svetu,

naj žive naše mame,

mame – najlepše na svetu!

Pripravila: Patricija Virtič, platforma SLOGA

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Naj žive naše mame! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Učenci, zaposleni in starši so prejeli tudi svoj izvod  Najboljših novic iz sveta.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Enakost spolov osrednja tema aktivnosti na POŠ Ponikva pri Žalcu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Mladi z globalnimi cilji (vz)trajnostno do 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Smernice temeljijo na petih kategorijah na spektru od »za spol slepo« do »za spol transformativno« (taka raziskava preiskuje, analizira in je zgrajena na dokazih zato da bi dolgoročno vplivala na strukturne spremembe v spolno pogojenih razmerjih moči in normah, vlogah ter neenakostih). Vsaka stopnja ima določene kriterije, ki pomagajo identificirati, v kakšni meri je perspektiva spola integrirana v raziskavo in kaj je potrebno za napredovanje na naslednjo stopnjo.

Vsaka raziskava bi morala stremeti k cilju, da bo »za spol transformativna«, vendar so možnosti za integriranje perspektive spola v katerikoli raziskovalni proces odvisne od številnih spremenljivk. Doseči za spol transformativno raziskovanje je torej dolgoročen proces.

In kako so videti končni rezultati tega procesa? Raziskovanje, ki bo za spol transformativno temelji na feminističnih načelih. V praksi to pomeni, da morajo take raziskave:

• stremeti k eksplicitnemu preseganju predsodkov in pristranskosti na podlagi spola in socialnih neenakosti,
• prepoznavati in raziskovati sistemske vzroke za te neenakosti, vključno s socialnimi normami in neenakimi razmerji moči,
• zagotavljati možnost, da se slišijo glasovi marginaliziranih žensk in manjšin ter z njimi delati kot agentkami_i sprememb,
• uporabljati intersekcionalne (medpresečne) in kontekstualizirane pristope,
• uporabljati kolaborativne in participatorne pristope in razumeti, da je raziskovanje samo lahko dejanje moči med raziskovalcem_ko in udeleženkami_ci.

V raziskavi, ki je za spol transformativna so ta načela prisotna na vseh ravneh raziskovalnega procesa: od koncepta, oblikovanja in zibranja podatkov, do analiziranja in kritičnega pogleda na vplivanje na izsledke.

Oxfam navaja nekaj primerov, kakšno moč ima za spol transformativno raziskovanje:

Večja vidnost vrednosti dela žensk: feministične ekonomistke so več desetletij delale na razkrivanju skritih neenakosti in nepravičnsoti. Razvile so inovativne analitične okvire in metodologije, ki omogočajo večjo vidnost ekonomskega doprinosa dela, ki ga opravljajo ženske, neenakosti spolov v gospodinjstvih ter vpliva politik v povezavi s spolom. Razumeti te neenakosti je pomagalo spreminjati globalno razumevanje ekonomije in kaj razumemo kot delo, in kako ga vrednostimo. Neplačano skrbstveno delo je zdaj tudi del agende globalnega razvoja skozi cilje trajnostnega razvoja (5.4).

Dokumentiranje in boj proti neenakostim: Oxfam kot primer navaja dela, ki dokumentirajo neenakosti, gradijo gibanja in zahtevajo spremembe, kot so denimo raziskave Asia Pacific Forum on Women, Law and Development (APWLD), ki so vplivale na to, da so se ženske v indijski zvezni državi Bihar organizirale za spreminjanje družbenih norm, ki promovirajo spolno-pogojeno nasilje; delavke v oblačilni industriji v Myanmaru so lobirale pri lastnikih tovarn in vladi za dostojno plačilo; in da so v Nepalu ženske s podeželja začele gibanje za pravico do zemlje.

Naslavljanje škodljivih spolnih norm: Raziskave na temo družbenih norm v državah Latinske Amerike, na Šrilanki, v Tuniziji in Nigeriji so bile osnova za kampanjo »Enough!«, ki so jo skupaj vodile feministične organizacije in organizaicje za pravice žensk, lokalni partnerji in mladi skupaj z Oxfamom. Kampanja se osredotoča na transformiranje sistema vrednost in spolnih norma, ki so razlog za številne razilčne oblike nasilja nad ženskami in deklicami.

Več informacij in seznam drugih virov in smernic za raziskovanje, smernice Integrating Gender in Research Planning so za prenos na voljo tukaj.

Vir: Oxfam

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Kako nasloviti spol pri načrtovanju raziskav? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropska unija dobro ve, da je v hrani moč. Hrana je tako gosto spletena z našimi življenji, da pogosto ne opazimo, kako njena pridelava, predelava, priprava in odprava vsak dan vplivajo na politike trajnostnega razvoja, sooblikujejo razmerja med spoli, krepijo soodvisnosti in še več. (Ne)enakost spolov je pomembna horizontalna tema, ki bi morala imeti bistveno vlogo v oblikovanju in preoblikovanju kmetijskih praks. Prizadevati si moramo za pridelavo ekološko pridelane hrane, ki ne bo samo »pitala« ljudi, temveč jih bo kakovostno nahranila. Zgolj ekološka pridelava hrane lahko ohrani bogato biotsko pestrost, zagotovi zdravo prehrano, izboljša zdravje ljudi in posledično zdravje skupnega planeta.

V sooblikovanje skupne evropske kmetijske politike (CAP), za katero vsako leto namenimo 60 milijard EUR, so redno vključeni različni odbori, skupine za civilni dialog in ekspertne skupine, katerih namen je izboljševanje področja proizvodnje hrane, razvoja podeželskih skupnosti ter za okolje trajnostnega kmetijstva.

»Trajnostno kmetijstvo pomembno prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, še posebej 2. cilja – brez lakote. Ta cilj si prizadeva za odpravo lakote, zagotovitev boljše prehranske varnosti in boljše prehrane, ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Pri slednjem bodo na globalni ravni imele še posebej pomembno vlogo ženske, ki lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v partnerskih državah povečajo donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %,« je poudaril Robert Križanič iz Zavoda Povod. (videoposnetek predstavitve)

Na prvem panelu z naslovom V hrani je moč! Skupna kmetijska politika, enakost spolov in trajnostni razvoj so bili razpravljalci enotni, da je potrebno spodbuditi širši razmislek glede nujno potrebnega prehoda na bolj trajnostno naravnano pridelavo hrane, ki ne škoduje biotski raznovrstnosti in ne onesnažuje vodnih virov ter opozoriti na pomen neenakosti spolov.

Francesco Ajena je v Bruslju živeči Italijan, entuziast trajnostne hrane in član Ecolo, francosko govoreče stranke Zelenih v Belgiji, kjer igra aktivno vlogo v oblikovanju in soustvarjanju politik trajnostnega kmetijstva ter prehrane. »Če deluješ na sistematični način, spreminjaš sistem, potem lahko prineseš trajnostne spremembe za kmete in trajnostno prehransko varnost. To niso le agronomski izzivi. Da bi podprli nastanek družbeno-ekonomsko odpornih proizvodnih modelov in odpornih na podnebje v Evropi in po svetu, so potrebne temeljne spremembe v celotnem prehranskem sistemu – od raziskovalnih politik in infrastrukture dobavne verige do maloprodajnih praks in trgovinskih sporazumov. Jemo trikrat na dan, vendar EU nima splošne strategije za zagotavljanje prehranskih sistemov, ki jih želimo v Evropi. Posledično imamo strategije proti debelosti, skupaj s kmetijsko-trgovinsko politiko, ki naredi hitro hrano (junk food) poceni in v izobilju. Mladim kmetom ponujamo premije hkrati s subvencijskim modelom, ki zvišuje cene zemljišč in ogroža dostop do njih. Imamo stroge okoljske standarde, hkrati pa ne financiramo svetovalnih storitev, ki jih kmetje potrebujejo, da bi te standarde dosegli. Skupna prehranska politika lahko odpravi te draga protislovja, tako da odpravi srž problema: način, kako oblikujemo politike in določamo prednostne naloge v prehranskih sistemih. Skupna prehranska politika ponuja načrt B za Evropo – gre za obnovitev javne politike za javno dobro, ponovno vzpostavitev zaupanja v evropski projekt in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.« (videoposnetek predstavitve)

»Pomanjkanje hrane ni stvar pomanjkanje količine hrane, saj je te dovolj, problemi so drugje – zavržena hrana, neenakomerna distribucija, vplivi podnebnih sprememb, erozija tal, suša. Verjamemo, da je možnost izkoreniniti lahkoto do 2025, zato se osredotočamo na majhne kmete na ruralnih območjih na Zahodnem Balkanu in v Afriki, ki jim pomagamo pri semenih in sadikah, tehnikah obdelave tal, domačih živalih, kot so koze in piščanci, jim svetujemo glede priprave hrane,« je projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenske karitas povzela Jana Lampe. (videoposnetek predstavitve)

Tovrstni projekti slovenskih nevladnih organizacij so tudi del tokratnih Najboljših novic iz sveta, ki so izšle 8. marca. Osrednja tema letošnjega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, je enakost spolov. Izdajo in razdeljevanje 10 000 izvodov novic, ki ga bodo prejeli prebivalci desetih slovenskih mest, letos koordinira platforma SLOGA.

Na drugem panelu za naslovom O trajnostnem razvoju, zavrženi hrani in neenakosti spolov (videoposnetek omizja) je bila pozornost usmerjena na pomembnost kakovostne, lokalne, zdrave hrane doma in v javnih institucijah. Poudarili so tudi vplive zavržene hrane na podnebne spremembe. Slovenija naj bi na svetovni ravni pomagala prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka, kot se je zavezala s podpisom Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Podatke o zavrženi hrani v Sloveniji in po svetu je predstavila Urša Zgojznik, Slovenka leta 2018 ter predsednica Ekologov brez meja, ki je poudarila, da zavržena hrana ni več le okoljska težava, temveč tudi socialna, ko imamo na eni strani preveč pridelane hrane, po drugi strani pa so ljudje lačni, in finančna težava. Potreben je torej celosten pristop, z več rešitvami in programi, na ravni države ter v lokalnem okolju. Največ odpadne hrane prihaja namreč iz gospodinjstev, skoraj polovica. Slovenci letno zavržemo 64 kg hrane, tretjina hrane, ki jo predelamo, pa sploh ne pride na naše krožnike. Hrana najpogosteje pristane v smeteh, ker nanjo pozabimo, je ne shranjujemo pravilno in ne načrtujemo obrokov ter nakupov.

Jana Miklavčič, vodja sektorja za odpadke pri Ministrstvu za okolje in prostor, se je strinjala, da je odpadna hrana velika problematika, je pa Slovenija, glede na ostale evropske države v primeru ločevanja bioloških odpadkov že na dobri poti. Predelava odpadne hrane prispeva do 7 % toplogrednih izpustov, zato je pomemben izziv, ki se ga je treba lotiti v boju proti podnebnim spremembam. Na ministrstvu pripravljajo poseben projekt in zaposlitve na  področju preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane, s čimer hočejo dolgoročni nasloviti problem. Potreben pa je še kakšen finančni ukrep, da bo projekt bolj privlačen.

Primož Marolt iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je med drugim predstavil ukrepe, ki si prizadevajo za zmanjšanje količine zavržene hrane (npr. oprostitev davka za hrano, ki je namenjena za humanitarno pomoč, razpis za sofinanciranje tehnične opreme za prevoz in razdeljevanje hrane). Na ministrstvu ustanavljajo tudi nov direktorat za hrano, ki bo prevzel naloge s področja zavržene hrane.

Zdenko Podlesnik iz zveze Lions klubov, ki preko prostovoljcev zbira hrano v 102 prodajalnah v 27 krajih po celi Sloveniji in dnevno zbere od 1 do 1,5 tone hrane (letno to pomeni tudi do 1,5 milijona evrov donirane hrane, ki bi sicer bila zavržena) je poudaril, da tako velik projekt ne bi smel potekati zgolj na prostovoljski ravni. Odločevalce poziva tudi k ureditvi enotne koordinirane statistike donirane hrane, ki bi omogočila donatorjem, da na enovit način poročajo o doniranju hrane: »Volk sit in koza cela – donatorji razumejo, kako je njihova donacija koristna tako za prejemnike, kot zanje.«

Mojca Žitnik iz Statističnega urada je izpostavila, da je izziv predstavljala že sama definicija oz. neobstoj definicije odpadne hrane, zato so v okviru projekta za razvoj metodologije na tem področju raziskovali in vzpostavili definicijo, ki vključuje užitne ter neužitne dele hrane, ki so odvrženi pri pridelavi, med pripravo in po uživanju hrane. Za razliko od številnih evropskih držav, kjer govorijo o odpadkih, ki lahko vsebujejo hrano, je naša definicija odpadne hrane bolj uporabna. Priprava podatkov, spremljanje stanja na terenu ostaja prioriteta Statističnega urada.

Konferenca je bila zaključno dejanje 9. slovenskih razvojnih dni, ki so jih na temo enakosti spolov organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter platforma SLOGA, potekali so od 7. do 18. marca. Slovenski razvojni dnevi so osrednji dogodek za promocijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter ozaveščanje javnosti o njunem pomenu. Hkrati so tudi forum za razpravo slovenskih strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih ustanov, mednarodnih organizacij in akademske sfere o aktualnih temah in sodelovanju na tem področju.

Fotografije dogodka

V hrani je moč SPOROČILO ZA JAVNOST

Prispevek V hrani je moč! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek V Velenju v soboto brali Najboljše novice iz sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek IPES v štajerski prestolnici ozaveščal o enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Svoj tiskan izvod Najboljših novic lahko prejmete še 17. in 18. marca na dveh javnih dogodkih (SRD – SLOGA – Spremljevalni dogodki).

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

 Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, deljenje 8. marca pa je prevzelo Kulturno-umetniško društvo Bee Geesus.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Najboljše novice iz sveta preplavile Ljubljano je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Najboljše novice iz sveta tudi na Obali je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izdajo in razdeljevanje Najboljših novic iz sveta letos koordinira platforma SLOGA, novice pa so tudi del 9. Slovenskih razvojnih dnevov.

Neenakosti med ženskami in moškimi so prisotne na vseh področjih življenja, od družinskega življenja do trga dela ter vodstvenih položajev tako na lokalni kot globalni ravni. Z Najboljšimi novicami iz sveta želimo čim širši javnosti posredovati pozitivne zgodbe in dosežke razvojnih prizadevanj Evropske unije in hkrati Slovenije.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu.

Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Med predstavljenimi zgodbami je tudi zgodba Agnese, begunke iz Kosova, ki je ena izmed koristnic projekta Humanitarnega društva ADRA Slovenija v Črni gori. S pomočjo različnih znanj, pridobljenih preko projekta, financiranega s sredstvi slovenskega zunanjega ministrstva, izdeluje izdelke za prodajo. Tako je postala samostojna. Preberite njeno zgodbo.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek V Kranju razdeljene Najboljše novice iz sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.