Živimo v večjezični in večkulturni družbi z večjezičnimi sodržavljani. Ljudje obstajamo skozi jezik; z njim se izražamo, komuniciramo, sodelujemo v socialnem in javnem življenju ter prenašamo znanje in kulturo na trajnostni način, so zapisali na Unescu.

Materinščina je jezik, ki se ga ljudje običajno naučijo kot prvega, torej jezik, ki ga večinoma govorijo naši starši, in jezik, v katerem se najlaže izražamo, čustvujemo, razmišljamo, tudi sanjamo. Človek ima lahko glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika – prvega in drugega. Po svetu je različnih jezikov, neupoštevajoč narečja, na tisoče.

Po oceni državnega statističnega urada ob slovenščini, materinščini večine govorcev, živi še več kot 50 materinščin. Prav zato je, kot poudarja Unesco, izobraževanje v večjezičnosti izjemnega pomena – jezikovna raznolikost in večjezičnost sta temelja trajnosti in miru.

Mednarodni dan maternih jezikov zaznamujemo že 19 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.

Vir

Prispevek Večjezičnost je temelj trajnosti in miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru maratona pisanja apelov Pišem za pravice so nastale številne lične in uporabne kartice, ki so jih pri Amnesty International Slovenije zbrali,  razdelili v komplete, te pa razdelili različnim šolam in organizacijam, ki delajo z begunci in migranti.

Del jezikovnih kartic pa so zbrali v digitalni obliki – lahko si jih shranite, natisnete in z njimi olajšate učenje slovenščine.

Prispevek Zbirka jezikovnih kartic tudi v digitalni obliki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predloge za besedo leta, ki so jih na ZRC-ju SAZU-ja zbirali med 1. in 20. decembrom, je oddalo nekaj več kot sto ljudi. V finale je prišlo deset besed, ki so najbolj prepričale komisijo: prekarec, trumpizem, begunec, uberizacija, zareciklirati se, deležnik, družina, približnjakarstvo, žica, zdravje (vrstni red je poljuben; vse besede, ki označujejo moške, hkrati predvidevajo tudi oblike za ženski spol).

Izbira besede begunka oziramo begunec kot besede leta Juretu Gombaču z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU vliva upanje, da temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, solidarnost in človečnost, v naši družbi še vedno igrajo pomembno vlogo. Dodal je še, da te vrednote pomenijo glasen ne svetu zidov, bodeče žice, strahu in sovraštva, ki ne sme postati naša realnost.

Za katero od desetih finalistk je glasovalo skoraj 1100 ljudi. Ljudski glas je za besedo leta 2016 – besedo, ki je najbolj zaznamovala leto, bodisi v dobrem bodisi v slabem pomenu – izbral besedo begunec (oziroma begunka). Drugo mesto je zasedla beseda žica, tretje pa prekarec (oziroma prekarka).

Ameriški izdajatelji slovarjev Merriam-Webster so besedo leta iskali nekje med sanjami in moro; zmagal je pridevnik “surreal” (nadrealistično), ki se je tako pridružil besedicama “post-truth” (izbor Oxfordovega slovarja) in “xenophobia” (zmagovalec na spletni strani Dictionary.com).

Pojem postfaktisch, postfaktično, kar je približen prevod omenjene besede po izboru založbe Oxford Dictionaries, je tudi beseda leta v Nemčiji. (Mimogrede, predlani je bila njihova beseda leta prav begunec). V Avstriji so si medtem za besedo leta izbrali precej bolj zapleten izraz: Bundespräsidentenstichwahlwiederholungsverschiebung, ki pomeni preložitev ponovitve volitev zveznega predsednika. To besedo, ki z ironijo odseva lansko avstrijsko volilno sago, je na prvo mesto v spletnem glasovanju izbralo več kot 10.000 sodelujočih.

Vir: STA, rtvslo.si

Prispevek Beseda leta v Sloveniji je BEGUNEC je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.