Današnjo okroglo mizo, 9. oktobra 2025, v prostorih PiNA na Gortanovem trgu 15, je vodil Max Zimani, direktor platforme SLOGA. Njegovi sogovornici, dr. Irena Fonda iz podjetja Maristra d.o.o., ki se ukvarja s trajnostnim turizmom in izobraževanjem, ter Zavoda YouSea, ki je usmerjen v ohranjanje biodiverzitete morja, ter Mirna Buić iz PiNA, vodja projektov in Stičišča za NVO Istre in Krasa – ISKRA. Gostji sta z udeleženci delili svoje izkušnje o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem.

Pogovor se je dotaknil ključnih tem, kot so pomen čezsektorskih partnerstev, izzivi sodelovanja med NVO in podjetji ter iskanje skupnih poti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Dr. Fonda je predstavila primere uspešnega sodelovanja med gospodarstvom in civilno družbo pri projektih trajnostnega razvoja, medtem ko je Mirna Buić poudarila pomen zaupanja in vzajemnega razumevanja pri oblikovanju dolgoročnih partnerstev.

Dogodka so se kot slušatelji med drugim udeležili tudi predstavniki Zavoda Krog, Obrtno-podjetniške zbornice Koper in Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, ki so v razpravi opozorili na potrebo po večji prepoznavnosti in vključevanju civilne družbe v lokalne skupnosti.

Okroglo mizo so udeleženci zaključili z ogledom potujoče razstave »Partnerstva, ki spreminjajo svet«, ki prikazuje primere uspešnih sodelovanj med slovenskimi organizacijami in partnerji po svetu in v Sloveniji. Ob neformalnem druženju so razpravljali o izzivih, s katerimi se soočajo nevladne organizacije – predvsem o težavah pri nagovarjanju širše javnosti in preseganju t. i. »mehurčkov« znotraj sektorja.

Dogodek je znova poudaril pomen sodelovanja, povezovanja in solidarnosti pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti – tako lokalno kot globalno.

Besedilo & slike: Žiga Novak

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Partnerstva, ki spreminjajo svet – okrogla miza platforme SLOGA v Kopru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ste se kdaj vprašali, kaj kupite, ko kupite hrano? 

Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. In mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije.

Vabimo vas na dva dogodka, na katerih bomo razkrivali ‘nevidne sestavine’ v hrani – skozi osebne zgodbe, novinarsko raziskovanje, fotografije in film.

Na obeh dogodkih bosta z nami tudi raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenja romunskih migrantskih delavcev po Evropi.

Njuno delo razkriva razmere, ki jih potrošniki redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado True Story Award 2025 in Evropsko nagrado za tisk 2023. Gre za doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno realnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Na prvem dogodku, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije, bomo razkrili nekaj »nevidnih sestavin« hrane, iz prve roke dobili vpogled v razmere na evropskih plantažah in predstavili nekaj praktičnih rešitev, ki so oz. bodo potrošnikom v pomoč pri preverjanju porekla hrane.

Raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț bosta dogodek otvorila s fotografsko pripovedjo o migrantskih delavcih v evropskem kmetijstvu – fotografije osvetljujejo realnost, ki je skrita očem potrošnikov.

Na dogodku bomo razkrili nevidne sestavine hrane, ki jih deklaracije ne vključujejo in  razbili nekaj razširjenih mitov:

• da oznaka »narejeno v Sloveniji« vedno pomeni lokalno poreklo,

• da certifikati vedno zagotavljajo pravičnost in transparentnost,

• in da je evropski trg prehrane urejen.

S praktičnim primerom bomo pokazali, kako lahko nove tehnologije – digitalni potni listi izdelkov, mobilne aplikacije in pametno označevanje – v prihodnosti potrošnikom pomagajo preveriti poreklo, pristnost in sprejemati bolj etične odločitve.

Vabilo s programom je dostopno TUKAJ.

Udeležba je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosijo za prijavo: TUKAJ.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odstiramo nevidne sestavine v hrani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čeprav je danes državljanka, jo birokracija še vedno spominja na izbris: »Še danes me državni sistem odbija, kot da nimam pravic.« Kljub bolečini ostaja aktivna – pomaga drugim prek Karitasa in poziva mlade, naj se borijo proti krivicam. ✊

Preberite celotno zgodbo na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nepozabljeni: Majdina zgodba o izbrisu ✍️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vabljeni na septembrsko delavnico mreže #ZaNVO Prijave na razpise: s spremembo do več točk. Tudi tokrat brezplačno za vse nevladne organizacije in prek spleta oz. Zooma, tako da čim prej oddajte svojo prijavo!

: v torek, 23. 9. 2025, od 17.00 do 18.30
: prek spleta oz. Zooma

Brezplačno spletno usposabljanje organizira Regijski NVO center – stičišče nevladnih organizacij regije JV Slovenija v okviru Mreže regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO, katere del je tudi Regionalno stičišče NVO Pomurja oz. LRF za Pomurje.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Spletno usposabljanje mreže ZaNVO: Prijava na razpise – s spremembo do več točk na razpisih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubinko, rojen v Srbiji, je večino življenja preživel v Sloveniji, kjer je delal in skrbel za družino. A leta 1992 je bil brez opozorila izbrisan iz registra stalnih prebivalcev. Dolga desetletja je ostal brez dokumentov, socialnih in zdravstvenih pravic ter možnosti normalnega življenja. Šele s pomočjo Mirovnega inštituta je leta 2023 po sedmih letih pravnih postopkov znova dobil dovoljenje za stalno prebivanje.

Kljub krivici, ki mu je zaznamovala življenje, je ostal optimističen in šaljiv, vedno pripravljen na šalo in spomine na svoje delo in potovanja. Pogosto je poudarjal, da se čez Slovenijo ne bo nikoli pritoževal. Umrl je junija 2025, za sabo pa pustil spomin na trdoživega, toplega človeka, ki je kljub izbrisu ostal poln življenja.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavil prvo zgodbo iz serije Nepozabljeni: Spomin na Ljubinka Tomića je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku bodo predstavljeni rezultati raziskave Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini. Raziskava se je osredotočila na to, kako so življenjski poteki – odraščanje, šolanje, delo, partnerstvo, družina in skrbstvene obveznosti – oblikovali položaj starejših, ki danes živijo v revščini. Pri tem so bili upoštevani tudi spol, starost, zdravje, migracije in okolje, pa tudi vpliv političnega sistema, saj je večina današnjih upokojencev delala tako v socializmu kot v kapitalizmu, močno pa je nanje vplivala tranzicija.

Program vključuje referate priznanih raziskovalcev, kot so Žarko Lazarevič, Majda Hrženjak, Metka Mencin, Jana Mali, Vesna Leskošek in drugi, ter okroglo mizo z gosti iz akademske in nevladne sfere, javnih ustanov in socialnih služb.

Zaradi omejenega števila mest organizatorji prosijo za prijavo na dunja.dobaja@inz.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Posvet o revščini v starosti: raziskava, vsakdanje življenje in socialne politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Gre za del projekta, ki ga sofinancira evropska kohezijska politika in v okviru katerega je bilo do konca leta 2024 nabavljenih skupno 40 vozil in 164 zabojnikov. Oprema je namenjena hitremu odzivu na podnebno pogojene nesreče, s poudarkom na poplavah. Pri izboru občin so odločali stopnja poplavne ogroženosti in lega na hidro-geografskih območjih.

Minister za obrambo Borut Sajovic je ob podpisu pogodb izpostavil, da vozila odhajajo neposredno na poplavna območja, kjer bodo služila tako za vaje kot za nujne intervencije: »Če bo treba reševati, bomo to storili povezano, usklajeno in učinkovito.« Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je dodal, da so ekipe že opravile prvo usposabljanje, v prihodnje pa bo opremo prejelo še okoli 20 občin.

Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen je v imenu prejemnikov poudaril pomen pripravljenosti na podnebne nesreče, ki so regijo hudo prizadele v poplavah avgusta 2023, ter zagotovil odgovorno uporabo vozil za zaščito ljudi, premoženja in okolja.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nova vozila za boj proti poplavam: prvih osem občin prejelo specialno opremo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Že v osnovni šoli so ga vrstniki zmerjali s “čefurjem” in “izbeglico”, izključevali pa so ga tudi z šolskih ekskurzij zaradi pomanjkanja uradnih dokumentov. Po dopolnjeni 18. leti je več let živel brez zdravstvenega zavarovanja, kar je skoraj povzročilo smrtne posledice – sladkorno bolezen so mu odkrili šele, ko je imel sladkor v krvi 23 mmol/l. Zaradi izbrisa je desetletja delal na črno v gradbeništvu in drugih fizično zahtevnih dejavnostih, brez priznane delovne dobe. Redno je bil tarča policijskih nadzorov, kjer se je soočal s popolno nepoznanostjo pojma “izbrisan”.

Mirovni inštitut poudarja, da je izbris leta 1992 prizadel 25.671 ljudi, od katerih jih 13.000 še danes nima urejenega statusa ali odškodnine. Institut že dve desetletji aktivno deluje na zagovorništvu pravic izbrisanih in zahteva celovito rešitev za vse prizadete.

Celotno Arditovo pričevanje je dostopno na spletni strani Mirovnega inštituta, kjer so objavljene tudi druge zgodbe iz serije Nepozabljeni. Projekt spominja na trajne posledice sistemske krivice in poziva k uveljavljanju človekovih pravic.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavlja pretresljivo pričevanje izbrisanega prebivalca: “Rojen tukaj, pa tujec” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Piše: Robin Dewa, predsednik društva Bodi svetloba.

Več o DBS:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropska civilna družba za večje mednarodno razvojno sodelovanju EU in njenih članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pedagoške prakse tako pogosto niso povezane z evropskimi politikami, kot je Zeleni dogovor. Kljub temu ima izobraževanje velik potencial – ne le za prenos znanja, temveč tudi za oblikovanje kritičnih in aktivnih zelenih državljanov. Razumevanje obstoječih vrzeli lahko pomaga oblikovalcem politik, učiteljem in širši družbi, da okrepijo podporo trajnostnim spremembam.

Raziskava je predstavljena v monografiji Ustvarjanje zelene Evrope, ki ponuja celovito in kritično analizo razvoja okoljskih in podnebnih politik na evropski ravni s posebnim poudarkom na izobraževanju kot mehanizmu upravljanja oziroma specifičnega načina izvajanja oblasti.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Prelaganje okoljske odgovoronosti na posameznika odvrača pozornost od sistemskih vzrokov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z delavnicami do znanja in motivacije

V okviru projekta smo izvedli 7 interaktivnih delavnic v zadnjih letnikih srednjih šol različnih smeri, med drugim za programe ekonomski tehnik, gradbeni tehnik, avtoserviser, inštalater, obdelovalec kovin, logistični tehnik in tehnik mehatronike. Delavnic se je skupaj udeležilo 127 mladih, ki so bili opremljeni z informativnimi gradivi in spodbujeni k razmisleku o svojih kariernih možnostih, vlogi v družbi ter pomenu vključevanja.

(slika letaka)

Tudi na spletu – ozaveščevalna kampanja

Za dosego širšega kroga mladih smo na socialnih omrežjih pripravili tudi serijo štirih objav v katerih smo predstavili, kdo so mladi z manj priložnostmi, kakšne ovire jih zaznamujejo ter zakaj “enakost ni enako enakopravnost”. Namen objav je bil spodbuditi razumevanje, empatijo in aktivno vključevanje mladih v ustvarjanje bolj pravične družbe.

Možnost kariernega svetovanja

Pomemben del projekta je bila tudi možnost individualnega kariernega svetovanja (po zaključenih delavnicah), kjer so mladi prejeli konkretne usmeritve glede nadaljnjega izobraževanja, zaposlitvenih možnosti ter evropskih programov, kot so Erasmus+ (mladinska izmenjava, usposabljanje za mladinske delavce, Discover EU), Evropska solidarnostna enota (prostovoljski program), SCI mednarodni tabori in druge oblike neformalnega izobraževanja ter mobilnosti.

Dolgoročni učinki projekta

Dolgoročno bo projekt prispeval k večji prepoznavnosti mednarodnih programov in prostovoljstva med mladimi, še posebej tistimi iz manjših mest in podeželskih območij, kjer so informacije pogosto manj dostopne. Pričakujemo večjo vključenost mladih v civilno družbo, večje zanimanje za sodelovanje v mednarodnih projektih, pa tudi več povratnih učinkov v lokalno okolje, saj izkušnje s prostovoljstvom v tujini pogosto vodijo do lokalnega angažmaja po vrnitvi domov.

Zakaj projekt ENAKOpravnoST šteje?

Projekt naslavlja pomembno družbeno vprašanje – kako zagotoviti, da imajo vsi mladi dostop do priložnosti, ne glede na to, od kod prihajajo ali s kakšnimi ovirami se soočajo. Z boljšo informiranostjo, dostopom do svetovanja ter ozaveščanjem širše javnosti prispevamo k bolj pravični, povezani in vključujoči družbi.

Enakost pomeni dati vsem enako, enakopravnost pa dati vsakemu tisto, kar potrebuje, da doseže enako visoko.

Hvala vsem sodelujočim šolam, dijakom, učiteljem in partnerjem, ki so s svojo podporo omogočili, da projekt ENAKOpravnoST doseže svoj namen.

Vir: 

❦ ❦ ❦

PROTEUS kot projekt CERV financira Evropska komisija in zajema obdobje od januarja 2023 do decembra 2025.

Sofinancirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne moreta biti odgovorna.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zaključen projekt ENAKOpravnoST: Skupaj za bolj vključujočo prihodnost mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 2. april 2025 – Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema – s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus, članica platforme SLOGA.

Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd.

Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.

Primer iz prakse: Energetska zadruga Zeleni Hrastnik

Že več kot desetletje po Evropi vznikajo raznovrstne energetske skupnosti, zelo pa pridobivajo na veljavi v zadnjih letih. V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.

Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus pripeljala do konca prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom pa je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še na priklop v omrežje. Tudi ta projekt je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pove: “Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član-en glas.”

Energetske skupnosti prinašajo tudi priložnosti za občine, ki so lahko pomemben zgled in gonilna sila s sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki dajejo možnost priključevanja tudi občanom in občankam. Okoljska organizacija Focus spodbuja občine k tovrstnemu pristopu in jim nudi podporo, med prvimi so podprli Občino Hrastnik, ki je soustanoviteljica in članica Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, izpostavlja: ”Za delovanje občin je ključen zakon o lokalnih skupnostih. Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden izmed odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi.”

Kako spodbuditi razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji?

Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami. Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi.

V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd.

Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolje za energetske skupnosti.

Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus komentira: “Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial.”

Med člani Mreže za energetske skupnosti so poleg Focusa, Energetske zadruge Zeleni Hrastik in Občine Hrastnik tudi GOLEA, ENERGAP, Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Sončna zadruga, Energetska zadruga Gmajna, Lesna zadruga Loški potok, Kisik, Greenpeace Slovenija, Umanotera, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenske fotovoltaike in CAAP.

Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke

Za pomoč in navdih vsem, ki jim je koncept energetskih skupnosti blizu, je Greenpeace Slovenija nedavno natisnil posodobljeno verzijo priročnika Skupnostna energija: Praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke. Gre za avtorsko delo organizacij Friends of the Earth Europe, Energy Cities in REScoop.eu – evropskega združenja energetskih skupnosti, ki zastopa več kot 2500 energetskih skupnosti iz cele Evrope in združuje več kot dva milijona ljudi.

Priročnik obravnava tematiko energetskih skupnosti od njihovega pomena pri energetskem prehodu do praktičnih napotkov pri ustanavljanju in predstavi številne primere dobrih praks energetskih skupnosti po Evropi. Greenpeace Slovenija bo priročnik posredoval občinam po Sloveniji, začeli so z občinami z nad 10.000 prebivalci, ki morajo glede na Energetski zakon (EZ-2) v svoje Lokalne energetske koncepte vključiti načrte za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti iz obnovljivih virov.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Energetske skupnosti so eden od ključnih mehanizmov za pravični zeleni prehod in reševanje podnebne krize. Izkušnje iz številnih evropskih držav kažejo, da so prebivalke in prebivalci, ki so v takšne skupnosti vključeni, mnogo bolj dovzetni za spremembo drugih življenjskih navad, zavedajo se pomena varčevanja z energijo in so bolj pripravljeni narediti premike tudi na področju npr. mobilnosti, prehrane ipd. Ta multiplikativni učinek je dragocena in pomembna posledica vključitve v energetske skupnosti.”

Obsežen priročnik Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke je dostopen tudi v spletni verziji tukaj.

Bolj podrobno predstavitev stanja na področju energetskih skupnosti v Sloveniji in priporočilih za naslednje korake najdete v oceni zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo strokovni sodelavci Focusa pripravili v okviru mednarodnega projekta Life COMET. Povzetek ocene najdete tukaj.

Uporabna gradiva in povezave:

• Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
• Video: kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne: primer iz Hrastnika
• Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
• Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?
• REScoop.eu – združenje evropskih energetskih skupnosti
• Nekaj fotografij iz Focusovega arhiva najdete tukaj.

Kontakt za dodatne informacije:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 059 071 325, barbara@focus.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.