Poročilo vsebuje analizo na ravni EU, ki temelji na oceni, kako se organizacije držav članic in njihove strategije mednarodnega sodelovanja odzivajo na izziv neenakosti. Raziskava se osredotoča na pet ključnih vidikov:

• politično zavezanost držav članic zmanjševanju neenakosti,
• orodja in prakse vključevanja,
• prerazporejanje bogastva v partnerske države,
• ciljno usmerjeno ukrepanje v partnerskih državah in
• skladnost politik za trajnostni razvoj

Izdelali so tudi interaktivni zemljevid s prikazi za posamezne države članice EU, tudi za Slovenijo.

Preglednice prikazujejo trenutni položaj držav članic na poti odpravljanja neenakosti in zagotavljajo splošno oceno njihovih rezultatov. Cilj teh preglednic je pomagati državam članicam pri spremljanju njihovega napredka, spodbujanju tega, kar dobro deluje, opozarjanju na pomanjkljivosti in nedoslednosti ter pri prevzemanju odgovornosti.

The-Road-to-Equality_Report-2022

Prispevek Kako države EU naslavljajo neenakosti skozi mednarodno sodelovanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Za zadnji teden oktobra napovedujemo še usposabljanje na temo Evropskega zelenega dogovora in okrogli mizi krepitve prostorov civilne družbe v svetu in doma ter prihodnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja v času med in po pandemiji.

Enakost spolov v razvojnem sodelovanju – perspektive po Akcijskem načrtu za enakost spolov III, delavnica, 20. oktober 2020, med 9.30 – 11.30, Zoom povezava – ID srečanja: 814 4200 4619, geslo: 754194

Več informacij. Na delavnico se prijavite s pomočjo spletnega obrazca – do 15.00 do 19. oktobra 2020.

Digi… digi… digitalizacija vsega – za aktivno vlogo NVO, usposabljanje, 22. oktober 2020, med 9.30 – 12.00, Zoom povezava – ID srečanja: 851 5136 5400, geslo: 606224

Več informacij. Na delavnico se prijavite s pomočjo spletnega obrazca– do 15.00 do 21. oktobra 2020.

Kako naprej po novem paktu o migracijah in azilu, delavnica, 22. oktober 2020, med 13.30 – 15.30, Zoom povezava – ID srečanja: 860 1254 1405, geslo: 574079

Več informacij. Na delavnico se prijavite s pomočjo spletnega obrazca – do 15.00 do 21. oktobra 2020.

Skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, usposabljanje, 23. oktober 2020, med 9.30 – 12.00, Zoom povezava – ID srečanja: 897 8995 1334, geslo: 247128

Več informacij. Na delavnico se prijavite s pomočjo spletnega obrazca – do 15.00 do 21. oktobra 2020.

Dogodek poteka v okviru aktivnosti projekta CE4SD, Skladna Evropa za trajnostni razvoj, ki ga izvaja konzorcij evropskih nevladnih organizacij in sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina dogodka v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije ali Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Napovednik delavnic in usposabljanj za krepitev skladnosti politik za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dostojno delo – stanje in trendi na globalni, EU in nacionalni ravni
29. september 2020, 10.00-12.00

Izzivi novega enotnega Instrumenta za sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) v večletnem finančnem okvirju EU
6. oktober 2020, 10.00-12.00

Podnebne finance in razvoj – kako delujejo?
20. oktober 2020, 10.00-12.00

Delavnice bodo v angleškem jeziku. Prijave.

Prispevek Tri delavnice za skladno Evropo za trajnostni razvoj – dostojno delo, NDICI, podnebne finance je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dostojno delo – stanje in trendi na globalni, EU in nacionalni ravni
29. september 2020, 10.00-12.00

Izzivi novega enotnega Instrumenta za sosedstvo, razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) v večletnem finančnem okvirju EU
6. oktober 2020, 10.00-12.00

Podnebne finance in razvoj – kako delujejo?
20. oktober 2020, 10.00-12.00

Delavnice bodo v angleškem jeziku. Prijave.

Prispevek Tri delavnice za skladno Evropo za trajnostni razvoj – dostojno delo, NDICI, podnebne finance je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agenda 2030 in Pariški sporazum ter zaključki Sveta o skladnosti politik za razvoj

V preteklosti je CONCORD redno opažal, da EU tisto, kar z eno roko da, z drugo vzame, kot vidimo denimo na primeru pomoči, ki jo daje afriškim malim kmetom in kmeticam, hkrati pa afriški prehranski trg preplavlja z evropskimi mlečnimi izdelki. CONCORD torej pozdravlja zaključke Sveta glede skladnosti politik za razvoj (PCD). CONCORD z veseljem vidi poudarek Sveta na politični volji za zagotavljanje, da so vse politike EU in držav članic skladne s cilji razvoja. Svet Komisijo poziva, naj izvede konkretne akcije za promocijo skladnosti politik v sektorskih politikah EU. CONCORD pozdravlja politično vključevanje Sveta v promocijo celostnih vladnih pristopov, da bi zagotovili politični pregled in koordinacijo naporov na vseh ravneh, in podporo z dokazi podprto oblikovanje politik ter odločanje za implementacijo ciljev trajnostnega razvoja (CTR), na primer skozi predhodno vrednotenje vpliva (torej CONCORDve napore za monitoring le-teh). Kot je pravilno povedal Svet, se PCD zanaša na politično voljo in skupno lastništvo in odgovornost vseh akterjev EU, vključno z državami članicami. Toda nova Komisija bo morala to z uresničevanjem šele dokazati. V zadnjem poročilu ‘How will you work for sustainable development? A litmus test for EU leaders’ (Kako boste delali za trajnostni razvoj? Lakmusov test za voditelje_ice EU) CONDORD poziva voditelje_ice EU, da prevzamejo odgovornost na najvišji politični ravni in čez vsa področja politik. Leto 2019 je edinstvena priložnost, ki je ne gre zamuditi. To je bila tudi ugotovitev ministric_ov med razpravo o tem, kako obdržati zagon za Agendo 2030 in podnebno ukrepanje v letu 2019. Zdaj računamo na države članice, da bodo pokazale vodenje, o katerem govorijo, in zagotovile zagon za trajnostni razvoj, ko postavljajo prednostne naloge za naslednjih 5 let.

Več, tudi o EU skladu za Afriko in Sahel ter uradni razvojni pomoči, lahko preberete (v angleščini) tukaj.

Prispevek CONCORD: odziv na Foreign Affairs Council on Development je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Urednik Pascal Lamy je glavna sporočila poročila povzel takole: »Evropa se bo morala obnašati drugače in prevzeti iniciativo, da bi se sama spremenila, preuredila in se na novo definirala. To zahteva odpornejše in bolj okretne institucije in skladnost politik. EU mora pritisniti na gumb za ponovni zagon glede tega, kako se pripravlja, prilagaja in sooča z izzivi prvega dela tega stoletja«.

Več o poročilu na strani Friends of Europe.

Poročilo v angleščini lahko v celoti preberete tukaj.

Prispevek Poročilo Friends of Europe pred evropskimi volitvami: kaj naj Evropa spremeni v prihodnjem desetletju? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Usposabljanje v organizaciji angleške platforme BOND za krepitev svojega sodelovanja z različnimi akterji in deležniki razvojnega sodelovanja je vodila Helen Collinson, ki pri angleški organizaciji Christian Aid vodi njihov oddelek za strateške kampanje. Usposabljanja so se poleg nacionalnih platform udeležili še predstavniki poljskih organizacij, kot sta na primer Polish Humanitarian Aid in Polish Fair Trade Association. Usposabljanje je bilo usmerjeno predvsem v spoznavanje sodobnih analitičnih metod za boljše delovanje nevladnih organizacij na področju zagovorništva. Analize moči, deležnikov, metode in ozadje komuniciranja, priprave zagovorniških akcij in podobno smo spoznavali skozi vključujoče metode dela.

Drugi dan smo nadaljevali s spoznavanjem delovanja Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC). Na delavnici smo lahko delili svoje izkušnje pri pripravi prvega medsebojnega pregleda mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije, ki ga je OECD DAC opravil v letu 2017. Delovanje odbora je predstavila Polly Meeks, organizacije EURODAD, evropskega združenja za dolg in razvoj.

Prispevek Za boljše sodelovanje z akterji razvojnega sodelovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Platforma SLOGA kot mreža nevladnih organizacij se v luči univerzalnosti Agende 2030 za trajnostni razvoj osredotoča na ozaveščanje o ciljih trajnostnega razvoja in na zagovorniške aktivnosti na področju skladnosti politik za trajnostni razvoj, s ciljem osvetliti vlogo partnerstev pri zagotavljanju trajnostnega razvoja za vse. V sklopu pridružitve partnerstvu se je platforma SLOGA zavezala, da bo v letu 2017 krepila dialog različnih deležnikov o Agendi 2030 in skladnosti politik za trajnostni razvoj; spodbujala koalicije nevladnih organizacij na področju globalnega učenja in migracij; s ciljem krepitve ozaveščenosti poslancev, vladnih uradnikov, akademske sfere, civilne družbe in splošne javnosti o ciljih trajnostnega razvoja izdala razvojni časopis Slogopis o vlogi zasebnega sektorja v razvoju ter vlogi partnerstev različnih deležnikov v trajnostnem razvoju; in krepila zagovorniške aktivnosti na nacionalni ravni ter ravni EU na področju skladnosti politik za trajnostni razvoj.

Več informacij o platformi je na voljo tukaj.

Prispevek SLOGA se je pridružila Partnerstvu za skladnost politik za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zmanjševanje in odpravljanje revščine je eden od prepoznanih ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja. Dejavnosti naše države na tem področju opredeljuje Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije. Ravno v teh dneh poteka javna obravnava Resolucije, ki bo veljala do leta 2030, zato je primeren trenutek, da pogledamo, ali dejavnosti slovenskega razvojnega sodelovanja res dosegajo cilje, ki so zastavljeni.

Ko pogledamo projekte razvojnega sodelovanja, ugotovimo, da v številnih primerih obstaja velik razkorak med cilji in prakso. Razstava in publikacija Na zlomljenih krilih razvoja, ki so ju pripravili v društvu Focus, izpostavljata nekaj primerov razvojnega sodelovanja, kjer prihaja do velike neusklajenosti med razvojnimi cilji ter javnimi in zasebnimi investicijami. Čeprav so predstavljeni kot »razvojni« projekti, prinašajo kopico nezaželenih posledic. V praksi javni denar, ki je namenjen razvoju, pogosto konča v projektih, ki situacijo zaradi uničevanja življenjskega okolja, nespoštovanja človekovih pravic ali povečanja družbene neenakosti še poslabšujejo. Nemalokrat se celo zgodi, da javni denar podpira tiste, ki podpore ne rabijo, uničuje pa življenja tistih, ki jim je bil namenjen. Za nameček koristi razvojnih projektov pogosto ne ostanejo v lokalni skupnosti; celo nasprotno: lokalni skupnosti ostane škoda, dobiček pa gre v roke pogosto neznanim lastnikom verige slamnatih podjetij.

Financiranje razvojnih projektov in razvojnega sodelovanja je dobrodošlo ter nujno potrebno, vendar pa ga je treba budno nadzorovati. Praksa namreč kaže, da je potrebno za dobre projekte narediti obsežne sistemske spremembe politik in ukrepov v razvojnem financiranju.

Zato mora Slovenija v svojih politikah razvojnega financiranja zagotoviti, da so skladne z ostalimi politikami. Prav tako se mora zavzemati za to, da so usklajene tudi politike finančnih institucij, katerih članica je, saj je za njihovo delovanje soodgovorna.

Predvsem je pomembno zagotoviti spoštovanje že sprejetih načel, politik ali predpisov. Praksa žal kaže, da v številnih primerih napisano ni izvedeno, kar vodi v neučinkovito trošenje javnega denarja. Politike ali predpisi o spoštovanju človekovih pravic in informiranju ter vključevanju javnosti med drugim igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju sprejemljivosti in učinkovitosti projektov. Če se kršijo, prihaja do neučinkovitih projektov, ki ne prinašajo koristi lokalnim prebivalcem.

Ključnega pomena je tudi to, da se zavedamo, da je razvojno sodelovanje namenjeno doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ne pa širjenju gospodarske dejavnosti naših podjetij v tujino. V Sloveniji pogosto zmotno zamenjujemo razvojno sodelovanje s promocijo slovenskega gospodarstva in ob prenovi Resolucije bi morali takšnemu pojmovanju narediti konec.

Pomembno je tudi zavedanje, da je naloga vseh nas, da spremljamo, kakšne razvojne projekte podpiramo z javnim denarjem: takšne, ki koristijo razvoju lokalne skupnosti, ali takšne, ki uničijo možnost za preživetje lokalne skupnosti, da bi lahko dobički šli v roke multinacionalnih korporacij. Neposredno od institucij ali pa preko slovenskih predstavnikov v finančnih institucijah moramo zahtevati, da se spoštujejo človekove pravice ter pravice lokalnih skupnosti in njihovo okolje.

Prispevek Kaj se skriva za projekti razvojnega sodelovanja? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Še posebej izpostavljajo, da se sodelovanje z evropskimi institucijami ne odvija le v Bruslju, temveč tudi na nacionalni ravni, na primer skozi srečanja in razprave s poslanci Evropskega parlamenta v lokalnem okolju. Zanima jih torej mnenje tako evropskih NVO kot tudi tistih, ki delujejo na nacionalni in lokalni ravni.

Vprašalnik je dostopen na tej povezavi. Vaše odgovore pričakujejo najkasneje do konca junija 2016. Vabljeni k sodelovanju!

Prispevek Lahko NVO vplivajo na oblikovanje EU politik in zakonodaje? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Živimo v deželi, v kateri na splošno in po neki čudni logiki ne dajemo veliko na strategije in politike, češ, “kdo pa sploh rabi te papirje, saj itak delajo po svoje”. Ne bo držalo. Strateški politični dokumenti so stvarna, politično-pravna podlaga za ravnanje Vlade. Zato jih tudi sprejema najvišji organ oblasti – državni zbor.

Po zadnjih informacijah bo MZZ novo resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju do leta 2030 pripravil v kratkem. Hkrati se napovedujejo še: končna ocena izvajanja predhodne resolucije za obdobje 2008-1015, letno poročilo o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije za 2015 in že dolgo napovedovan ter pričakovan nov Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Vsi trije so pomembni za vsebino resolucije – kaj želimo doseči, katere učinke želimo, kako bomo gradili partnerstva v trikotniku donator-prejemnik-civilna družba, kako izpolniti mednarodne zaveze o višini denarja, kako okrepiti javno podporo dejavnostim razvojnega sodelovanja, kakšna bo vloga nevladnih organizacij in civilne družbe nasploh, globalnega učenja in še mnoga druga vprašanja.

V drugi polovici maja 2016 je MZZ pozval platformo SLOGA k posredovanju prispevka na temo vsebine nove resolucije o MRS do 2030 s poudarkom na geografskih in vsebinskih prioritetah, vključno s humanitarno pomočjo ter financiranjem za razvoj. Na platformi smo se z veseljem odzvali in v sodelovanju s članicami platforme oblikovali skupen prispevek, namenjen javni razpravi. Prispevek smo zasnovali kot celovit, jedrnat, “benchmarking” dokument, ki jasno postavlja pričakovanja nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij do vsebine resolucije. V celoti si ga lahko preberete tukaj.

Da gre za izjemno pomemben strateški dokument, pove že podatek, da bo določil vsebino in način porabe približno med 750 milijoni in milijardo evrov v naslednjih štirinajstih letih za razvojno sodelovanje. Nevladniki pričakujemo, da bo tudi zato oblikovan v vključujočem in transparentnem postopku, kjer bodo naša mnenja slišana in upoštevana. Dovolj visoka sredstva, da pritegnejo vašo pozornost? V nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacijah menimo, da se morajo ta sredstva do leta 2030 več kot početveriti. Podvojiti bi jih morali že do lani.

Na drugi strani je izkazan velik interes organizacij in posameznikov pri pripravi skupnega prispevka pokazatelj velikega pomena nove resolucije. Kot smo zapisali: “Resolucijo oblikujemo tudi z namenom prispevati k rasti ugleda Slovenije kot proaktivne  zagovornice pravičnega in na človekovih pravicah temelječega razvoja v mednarodni skupnosti. Čezsektorsko zagotavljanje skladnosti nacionalnih politik je samo še dodaten izziv, ki bo od nas, akterjev razvoja na trajnostni osnovi, zahteval veliko odprtosti, transparentnosti, odgovornosti in vztrajnosti.“

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na kontaktih platforme SLOGA in na naslovu albin.keuc@sloga-platform.org, 041 749 468.

Prispevek Kako bomo porabili milijardo evrov ali nova resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.