“Fotografiji sta bili posneti ob začetku tečaja opismenjevanja, kjer se bodo udeleženke in udeleženci učili brati, pisati in računati. Velika večina tečajnic so ženske in mnoge med njimi so matere, ki za svoje otroke nimajo in si ne morejo privoščiti varstva. Tako je učilnica poleg zagrizenih učenk in učencev polna tudi radovednih otrok. Glede na to, da v otroštvu zaradi revščine in potrebe po pomoči svojim staršem niso mogle hoditi v šolo, postavljajo za svoje otroke dober vzgled s sporočilom, da za učenje nikoli ni prepozno.”

Za več informacij o NWC obiščite njihovo spletno stran ali Facebook stran ali si oglejte ta kratek video.

Prispevek Za učenje nikoli ni prepozno – tečaj opismenjevanja v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je pred današnjim dnem objavila tudi poročilo o položaju manjšin in diskriminaciji, v katerem se je osredotočala na položaj romskih žensk v 9 državah članicah EU z naslovom »Second European Union Minorities and Discrimination Survey – Roma women in nine EU Member States«.

Medtem ko neenakosti vplivajo na ženske na zelo različnih območjih, Rominje pestijo še dodatni izzivi kot so ekstremna revščina, izključenost in diskriminacija, ki jih še bolj deprivilegirajo. Na temeljnih področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje in zdravje gre romskim ženskam še veliko slabše od moških, zlasti tistim, ki se poročijo in ustvarijo družino zelo mlade in živijo v socialno ogroženih gospodinjstvih, kar pomeni še večje tveganje, da bodo izključene in marginalizirane.

Poročilo ugotavlja, da v Rominje povprečju:

• zgodaj opuščajo šolanje: le 16 % jih je dokončalo srednjo šolo, medtem ko jo je končalo 22 % romskih moških in 75% žensk na evropski ravni;
• se zgodaj poročajo – 29 % romskih žensk, v primerjavi z 12 % romskih moških, se poroči preden dopolnijo 18 let;
• ostajajo doma – 40 % Rominj ne išče službe zaradi skrbstvenih obveznosti; to je pogosto dvakrat večji del kot med ženskami v splošni populaciji;
• za svoje delo niso plačane – le 16 % romskih žensk je zaposlenih, delež romskih moških, ki so zaposleni pa je 34 %.

Izsledki raziskave kažejo na potrebo po spolno občutljivih ukrepih, ki naj bodo oblikovani in implementirani skupaj z romskimi ženskami. Podrobno je potrebno preučiti kako združiti priložnosti za socialno podporo in priložnosti za dostojno delo.

Poudarjajo tudi negativne posledice, ki se pojavljajo zaradi premajhne dostopnosti storitev varstva in skrbi za otroke, kar bi lahko romskim ženskam prineslo več časa za izpopolnjevanje veščin in iskanje zaposlitev. Poročilo poziva h krepitvi močnega in pomembnega glasu Rominj v javnem življenju in v svojih skupnostih.

Več informacij in povezava do poročila je na voljo tukaj.

Vir: Evropska komisija, FRA

Enakost spolov je in zmanjšanje neenakosti sta cilja trajnostnega razvoja, več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Prispevek Ob mednarodnem dnevu Romov: več je potrebno narediti za podporo romskim ženskam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Sem Valentina Videnović iz Knjaževca. Sodelovala sem v projektu Karitasa za opolnomočenje žensk v jugovzhodni Srbiji. Udeležila sem se izobraževanja o predelavi sadja in zelenjave v domačih podjetjih. Zaprosila sem tudi za donacijo za nakup kotla za kuhanje žganja, ker načrtujem, da se bom ukvarjala s pripravo žganja s šentjanževo rožo. Upam, da bom na tržišču uspešna. To je zame kot žensko pomoč pri opolnomočenju in povečanju moje samozavesti. In upam, da bom s tem pripomogla svoji družini, da bo bolje živela. Želim si, da bi zaslužila dovolj, da bi z dobičkom lahko širila proizovodnjo.«

Več o projektu na www.karitas.si.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Novo znanje za Valentino je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ženske v povprečju zasedajo le 36 % vseh vodstvenih položajev v Evropi, pri čemer so novejše države članice uspešnejše v smislu enake zastopanosti spolov tako na trgih dela kot na vodstvenih položajih.

Vendar velike razlike ostajajo pri deležu žensk na vodstvenih položajih v državah EU, ženske pa so tudi slabše zastopane v skoraj vseh gospodarskih sektorjih. Ženske, ki pridejo na vodstvene položaje, večinoma ne opravljajo nadzornih funkcij in ne upravljajo ljudi. Kadar upravljajo ljudi, pa bolj verjetno kot moški upravljajo druge ženske, mlajše delavce ali delavce z nestandardnimi pogodbami. Njihova vodstvena funkcija je večkrat prekarne narave, bolj pa so tudi izpostavljene neuspehu, bodisi zaradi vodenja organizacije ali tima v krizi bodisi zaradi pomanjkanja razpoložljivih virov in podpore, ki bi jih potrebovale za uspeh.

Eurofound v raziskavi tudi preučuje vprašanje, kaj bi bilo mogoče storiti za odpravo neenakosti spolov na vodstvenih mestih. Med možnostmi navaja ukrepe za spremembo vodstvenih kultur, ki odvračajo ženske, spodbujanje pozitivnih zgledov za mlade ženske, da bi se odločale za vodstvene funkcije, prožne delovne ureditve za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter nadaljnje izvajanje zavez na evropski ravni za krepitev enakosti spolov na delovnem mestu.

Poročilo

Prispevek Eurofound: Na vodstvenih mestih dvakrat več moških kot žensk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Humanitarna organizacija World Vision, ki začenja novo globalno kampanjo za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, v nedavnem poročilu ugotavlja, da je bilo leta 2015 za odpravo nasilja nad otroki namenjenih manj kot 0,6 % skupnih globalnih razvojnih sredstev.

EU je med januarjem 2011 in marcem 2017 za pravice otrok v vseh sektorjih sodelovanja na področju zunanjih odnosov namenila prek 8 milijard evrov v 142 partnerskih državah. Od tega je bilo skoraj 10 % sredstev neposredno porabljenih za odpravo dela otrok, trgovanja z otroki in sodelovanja otrok v oboroženih konfliktih ter za preprečevanje škodljivih praks in spolnega izkoriščanja pa tudi za druge projekte, povezane z nasiljem.

Ukrepi na področju enakosti spolov so zapisani tudi v 5 cilju trajnostnega razvoja Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta septembra 2015,med njimi:

• Izkoreniniti vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami v javnem in zasebnem življenju, med njimi trgovino z ljudmi in druge vrste izkoriščanja, tudi spolno izkoriščanje.
• Sprejeti in utrditi tehtne politike in izvršilne predpise za spodbujanje enakosti spolov in večje vloge žensk in deklic na vseh ravneh.
• Povsod odpraviti vse oblike diskriminacije žensk in deklic.
• Izkoreniniti vse sporne običaje, kot so otroške, zgodnje in prisilne poroke ter obrezovanje deklic.

Prispevek Dekletom večjo vidnost v boju proti nasilju nad ženskami in dekleti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.