Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, po poročilu v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. Enako skrb vzbujajoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti, piše v poročilu, ki so ga objavili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Sklad ZN za otroke (UNICEF), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večjemu problematiki debelosti v svetu. Lani je bilo tako 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji.

K porastu nedohranjenih v letu 2017 so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi, poudarja poročilo.

Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih spopadov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, pravijo agencije ZN in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.

Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki.

Agencije ZN so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih skrajnosti še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer niso niti blizu enakopravnosti spolov. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.

Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere. Gre za dva primera, ki ju navaja poročilo.

Poročilo izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, posledica poplav, zaradi katerih ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti so tudi starejši in invalidi.

Do celotnega poročila lahko dostopate na spletni strani Združenih narodov.

Prispevek Lakota v svetu se je lani že tretje leto zapored povečala je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Rodovitne obdelovalne površine omogočajo ljudem dostojno preživetje na domačih tleh. Možnost obdelovanja teh površin ima zato osrednjo vlogo pri umirjanju migracij iz nerodovitnih kmetijskih območij na območja, ki so stabilna, varna in trajnostna; varuje ljudi pred tveganimi življenjskimi odločitvami.

Degradacija tal je na podeželju eden izmed ključnih dejavnikov, ki prisili ljudi k migracijam, so opozorili na Agenciji za okolje. Afrika je glede tega še posebej ranljiva, saj več kot 90 odstotkov afriškega gospodarstva temelji na naravnih virih, povezanih s podnebnimi dejavniki, takšno je na primer nenamakano kmetijstvo. Če ne spremenimo načina upravljanja s kmetijskimi površinami, se bo v naslednjih 30 letih več kot milijarda ljudi soočala s situacijo, ko bodo lahko izbirali le med tem, ali se na svoji zemlji borijo za preživetje ali pa odidejo in zapustijo svoj dom.

Število migrantov po vsem svetu se je v zadnjih letih močno povečalo. Iz 173 milijonov leta 2000 se je povečalo na 222 milijonov leta 2010 in 244 milijonov leta 2015. To povečanje kliče k reševanju nezadostne preskrbe s hrano, degradacije okolja, politične nestabilnosti in revščine. Odločitev za trajnostno upravljanje z rodovitnimi tlemi ponuja priložnosti za prihodek v sektorjih: kmetijstvo, prehranska industrija in turizem.

Povečanje količine pridelka in produktivnosti  na obdelovalnih površinah bo zagotovilo večjo prehransko  varnost  in  prihodek  tako  večjim kmetijskim  gospodarstvom  kot tudi manjšim,  revnejšim  kmetom.  To  bi  lahko  preprečilo nepotrebne  migracije  ljudi  in  zmanjšalo sedanje in  potencialne konflikte,  povezane s pomanjkanjem virov na degradiranih območjih.

V Agendi 2030 za trajnostni  razvoj je v drugem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakoto zapisano:  do leta 2030 zagotoviti trajnostno pridelavo hrane in odporne načine kmetovanja, ki bodo prispevali k večji donosnosti in pridelavi ter k ohranjanju ekosistemov, omogočili boljše prilagajanje na podnebne spremembe, izredne vremenske pojave, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšali rodovitnost tal in zemljišč.

17. junij je za svetovni dan boja proti dezertifikaciji in suši razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1994. Njegov namen je dvigniti ozaveščenost javnosti o problemih, povezanih z dezertifikacijo, in o skupnem mednarodnem prizadevanju na področju boja proti dezertifikaciji v državah, ki se soočajo s hudo sušo in/ali dezertifikacijo, še posebej v Afriki.

Foto: AP

Prispevek Sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami je nujna je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.