Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo s pismi v javnosti okrepiti glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. Glasove, za katere verjamemo, da predstavljajo večino ljudi.

Več si preberite na: https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Živeti mir | Pisma o vojni in miru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z enotno vizualno podobo želijo povečati vidnost in prepoznavnost nevladnih organizacij.

Vse grafike so že pripravljene (no, piko na i dodate sami).

#valentiNVO

V tednu valentinovega komaj pozivajo vse nevladnike, da objavijo zgodbe o ljubezni do skupnosti.

Povejte CNVOS-u, kako ste s svojo ljubeznijo spremenili vašo skupnost na bolje.

Najkasneje do 14. februarja jim na pr@cnvos.si pošljite svojo kratko zgodbo ljubezni do skupnosti (do največ 1.500 znakov brez presledkov).

Vaše zgodbe bomo objavljali in delili vse do svetovnega dneva nevladnih organizacij, 27. februarja.

Hkrati nas POZIVAJO, da 14. februarja na svojih družbenih omrežjih s ključnikom #valentiNVO tudi sami objavimo svojo zgodbo in svojo fotografijo opremimo z grafiko oziroma nalepko, ki so jo pripravili za #valentiNVO.

Svoje sledilce pa POVABITE, da v komentar napišejo svoje lepe izkušnje povezane z vašo organizacijo.

Naj se sliši, naj se ve, za kaj nevladnikom gori srce!

Grafiki za #valentiNVO:

Vse skupaj lahko zelo enostavno oblikujete v programu Canva. Tu so primeri:

#NeVidnO

Na svetovni dan nevladnih organizacij, 27. februarja 2025, bomo skupaj opozorili na pomemben prispevek nevladnih organizacij družbi. Z enotno grafično podobo bomo osvetlili naš sektor. Ta dan želimo biti VIDNI.

Kako sodelovati?

V četrtek, 27. februarja 2025, delite grafiko kampanje ali vključite kampanjsko nalepko v svoje objave na družbenih omrežjih – tako organizacije kot tudi vaši sodelavci, sodelavke, prostovoljci in prostovoljke.

Kampanja je namenjena vsem, ki delujete v nevladnem sektorju.

S tem boste podprli kampanjo in pomagali povečati prepoznavnost nevladnih organizacij.

Grafike za #NeVidnO:

Vse skupaj lahko zelo enostavno oblikujete v programu Canva. Tu so primeri:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Febuarski kampanji #valentiNVO in #NeVidnO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj trajnostnega razvoja 2 (nič lakote) je doseči zanesljivo preskrbo s hrano ter produktivne in trajnostne kmetijsko-živilske sisteme. Podpira tudi uresničevanje številnih drugih ciljev trajnostnega razvoja, med drugim ciljev, povezanih z zdravjem, podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo. Glede na številne mednarodne študije je cilj SDG2 v Evropi in na svetovni ravni še posebej neuspešno uresničen in do leta 2030 morda ne bo mogoče doseči številnih ciljev, vključno s tistimi, povezanimi z zdravo prehrano in trajnostnimi kmetijsko-živilskimi sistemi. V Evropi so številne krize vplivale na prehransko varnost in preživetje kmetov, malih proizvajalcev hrane in drugih zainteresiranih strani, vpliv podnebnih sprememb pa bi lahko te trende še poslabšal.

V tej študiji so predstavljena nova spoznanja za spodbujanje preoblikovanja agroživilskega sistema EU na podlagi treh glavnih instrumentov: (1) kazalniki in preglednice SDSN za indeks ciljev trajnostnega razvoja; (2) scenariji, ki temeljijo na modelih in so usmerjeni v leti 2030 in 2050 z uporabo metodologije, ki jo je razvil konzorcij Food, Agriculture, Biodiversity, Land-Use and Energy (FABLE), ter (3) novi podatki iz raziskav, ki so jih za to študijo zbrali strokovnjaki in praktiki iz evropske agroživilske industrije v sodelovanju z EESO.

Študija vsebuje štiri splošna priporočila in predvsem poziva k učinkovitejšim mehanizmom sodelovanja več zainteresiranih strani na ravni EU in držav članic za opredelitev dolgoročnih poti in posebnih politik za spodbujanje trajnosti agroživilskih sistemov v Evropi. Poudarjamo tudi pomen usklajenega mednarodnega delovanja in ukrepov na strani povpraševanja, vključno s spodbudami za prehod na bolj zdravo prehrano, da bi hkrati dosegli več ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s kmetijsko-živilskimi sistemi, blaženjem podnebnih sprememb in biotsko raznovrstnostjo.

❦ ❦ ❦

Vir:

Študijo najdete na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Trajnostni prehranski sistemi kot gonilo izvajanja ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo vsebuje analizo na ravni EU, ki temelji na oceni, kako se organizacije držav članic in njihove strategije mednarodnega sodelovanja odzivajo na izziv neenakosti. Raziskava se osredotoča na pet ključnih vidikov:

• politično zavezanost držav članic zmanjševanju neenakosti,
• orodja in prakse vključevanja,
• prerazporejanje bogastva v partnerske države,
• ciljno usmerjeno ukrepanje v partnerskih državah in
• skladnost politik za trajnostni razvoj

Izdelali so tudi interaktivni zemljevid s prikazi za posamezne države članice EU, tudi za Slovenijo.

Preglednice prikazujejo trenutni položaj držav članic na poti odpravljanja neenakosti in zagotavljajo splošno oceno njihovih rezultatov. Cilj teh preglednic je pomagati državam članicam pri spremljanju njihovega napredka, spodbujanju tega, kar dobro deluje, opozarjanju na pomanjkljivosti in nedoslednosti ter pri prevzemanju odgovornosti.

The-Road-to-Equality_Report-2022

Prispevek Kako države EU naslavljajo neenakosti skozi mednarodno sodelovanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Potrebujemo več ambicij, več ukrepov, večji obseg, večjo nujnost pri uresničevanju agende 2030 in Pariškega sporazuma – in vsekakor potrebujemo več goriva, več finančnih sredstev in več naložb,” je dejala.

Po podatkih organizatorjev vrha so se med letoma 2019 in 2020 trajnostne naložbe v Švici povečale za 31 odstotkov, na več kot 1 500 milijard frankov.

Namestnica generalnega sekretarja Mohamedova je naštela vprašanja, za katera upa, da jih bo teden dni trajajoči vrh obravnaval.

Potrebujemo zasebni sektor in njegovo vodstvo, da sprostita vire za ključne prehode na področju trajnostne energije in povezljivosti, prehranskih sistemov, zdravja, izobraževanja, socialne zaščite in digitalizacije.

Amina Mohammed

“Inovativni instrumenti, vključno z mešanim financiranjem, lahko igrajo pomembno vlogo, vendar moramo množično okrepiti to izvajanje.” Na voljo so vodstvo, strokovno znanje in orodja, a dejstvo je, da se “povečuje primanjkljaj zaupanja v svetu”, je opozorila.

Ob podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, da je več kot 80 odstotkov cepiv COVID-19 šlo v države G20, države z nizkimi dohodki pa so jih prejele le 0,6 odstotka, je namestnica vodje ZN opozorila, da se nismo odzvali na poziv k svetovni solidarnosti.

“Dokler vsi ne bodo dobili cepiva, bomo vsi ogroženi, ciljev trajnostnega razvoja pa ne bomo mogli uresničiti do leta 2030,” je dejala. “Zdravstvena pandemija je bila za mnoge tragedija, zlasti v razvitih državah, za partnerske države pa ima družbeno-ekonomske posledice, od katerih si dolgo časa ne bodo opomogle.”

“Zato potrebujemo nujne naložbe v podnebne ukrepe, ki bodo imeli multiplikativne učinke na cilje trajnostnega razvoja,” je še poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN Amina Mohammed

Prispevek Financiranje trajnostnega razvoja potrebno bolj kot kdaj koli prej je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta podatek je del globalnega zemljevida slanih tal, novega orodja, ki ga je predstavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Ta tla so manj rodovitna in manj produktivna, kar ogroža svetovni boj proti lakoti in revščini. Poleg tega zmanjšujejo kakovost vode in biotsko raznovrstnost tal ter povečujejo erozijo tal.

FAO upa, da bo z novim zemljevidom, skupnim projektom, v katerem sodeluje 118 držav in na stotine zbiralcev podatkov, bolje informirala oblikovalce politik pri prilagajanju podnebnim spremembam in projektih namakanja.

https://twitter.com/FAO/status/1450793302278737926

Predstavitev zemljevida je potekala na otvoritveni dan svetovnega simpozija o slanih tleh, tridnevne virtualne konference, na kateri je sodelovalo več kot 5000 strokovnjakov.

Generalni direktor FAO QU Dongyu je ob odprtju simpozija dejal, da mora svet “poiskati inovativne načine za preoblikovanje kmetijsko-živilskih sistemov, da bodo učinkovitejši, bolj vključujoči, bolj odporni in bolj trajnostni”.

Vse večja grožnja

Slana ali natrijeva tla se pojavljajo naravno in so dom dragocenih ekosistemov, vključno z vrsto rastlin, ki so se prilagodile slanim razmeram.

Na svetu je skupno več kot 833 milijonov hektarjev slanih tal, kar predstavlja 8,7 odstotka celotnega planeta. Večina jih je v naravno sušnih ali polsušnih okoljih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.

Lahko pa jih povzroči tudi človek s svojo dejavnostjo, in sicer zaradi slabega gospodarjenja, pretirane ali neustrezne uporabe gnojil, krčenja gozdov, dviga morske gladine, nizke gladine podzemne vode, ki vpliva na območje korenin, ali vdora morske vode v podtalnico, ki se nato uporablja za namakanje.

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe hkrati povečujejo tveganje, saj modeli kažejo, da bi se lahko svetovna sušna območja do konca stoletja povečala za 23 odstotkov, večinoma v partnerskih državah.

Zdrava tla so predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in so osnova za štiri cilje FAO: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje, pri čemer nihče ne sme zaostajati.

Po podatkih (FAO) sta zasoljevanje (povečanje v vodi topnih soli) in natrifikacija (povečanje visoke vsebnosti natrija) tal med najresnejšimi svetovnimi grožnjami za sušna in polsušna območja, pa tudi za obdelovalne površine na obalnih območjih in v primeru namakanja z odpadno vodo v vseh podnebnih razmerah.

Za boj proti tej težavi so potrebna različna orodja, od ozaveščanja do sprejemanja trajnostnih praks ravnanja s tlemi, spodbujanja tehnoloških inovacij in večje politične zavezanosti.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Prispevek 1,5 milijarde ljudi se bojuje za preživetje na preveč slani zemlji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Analiza, ki spremlja napredek na področju kazalnikov, povezanih s trajnostnim razvojem hrane in kmetijstva, se osredotoča na osem ciljev trajnostnega razvoja.

Glavne ugotovitve

• Pandemija naj bi leta 2020 v kronično lakoto potisnila dodatnih 83 do 132 milijonov ljudi, zaradi česar je cilj odpravljanja lakote še bolj oddaljen.
• Približno 14 odstotkov vse hrane se izgubi v dobavni verigi, še preden sploh pride do potrošnika, kar FAO meni za “nesprejemljivo visok delež”.
• Napredek je zastal tudi pri ohranjanju rastlinske in živalske genske raznolikosti za hrano in kmetijstvo.
• Kmetijski sistemi nosijo največjo gospodarsko izgubo zaradi katastrof, majhni proizvajalci hrane ostajajo v slabšem položaju, nestanovitnost cen hrane pa se je povečala tudi zaradi omejitev, ki jih povzroča pandemija in zapora.
• Poročilo se osredotoča tudi na spol, pri čemer ugotavlja, da ženske proizvajalke v partnerskih državah zaslužijo manj kot moški, čeprav so bolj produktivne; neenakosti spolov v zemljiških pravicah so vseprisotne; diskriminatorni zakoni in običaji pa ostajajo ovira za pravice žensk do bivanja.
• Pomanjkanje vode je v mnogih predelih sveta zaskrbljujoče visoko in ogroža napredek v smeri trajnostnega razvoja.

FAO opozarja tudi na več področij, na katerih je dosežen napredek. Agencija ZN poudarja ukrepe proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, odpravi izvoznih subvencij za kmetijstvo, naložbam v kmetijsko produktivnost v partnerskih državah in brezcarinskim dostopom za partnerske države in najmanj razvite države (najmanj razvite države).

FAO se zavzema za povečanje naložb v kmetijstvo, večji dostop kmetov do novih tehnologij, posojil in virov informacij ter za podporo malim proizvajalcem hrane.

Agencija podpira tudi ohranjanje rastlinskih in živalskih genskih virov, ukrepe za boj proti nihanju cen hrane in preprečevanje, da bi potencialno nevarni dogodki postali katastrofa.

Poziva tudi k več ukrepom za učinkovito rabo vode, boljšim ukrepom za zmanjšanje izgube hrane, večjo zaščito ekosistemov, napredku pri pravnih in praktičnih vidikih pravic žensk do zemljišč in trajnosti svetovnega ribištva.

Prispevek FAO: Covid ogrozil desetletja razvojnih prizadevanj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija predsednice von der Leyen je postavila trajnost kot glavno politično prednostno nalogo za svoj mandat. Vsi cilji trajnostnega razvoja so vključeni v vsaj eno prednostno nalogo Komisije, zaradi česar vsa delovna področja, politike in strategije Komisije podpirajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Decembra 2019 je Komisija predstavila novo evropsko strategijo rasti »Evropski zeleni dogovor«, s katero želi Unijo spremeniti v sodobno, z viri učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, kjer se podnebni in okoljski izzivi obravnavajo in spreminjajo v priložnosti, hkrati pa prehod pravičen in vključujoč za vse.

Cilj trajnostnega razvoja je nenehno izboljševanje kakovosti življenja in blaginje državljanov, ne da bi ogrožal blaginjo prihodnjih generacij. To vključuje iskanje gospodarskega napredka, hkrati pa varovanje naravnega okolja in spodbujanje socialne pravičnosti. Iz teh razlogov je trajnostni razvoj temeljni in splošni cilj EU, napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih na ravni OZN, pa se redno spremlja in poroča.

Občuten napredek pri doseganju ciljev za tri cilje trajnostnega razvoja in dober ali zmeren napredek pri večini drugih v zadnjih petih letih

Na splošno je EU na podlagi kazalnikov, izbranih za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v EU, v zadnjih petih letih napredovala pri doseganju večine ciljev. Napredek pri nekaterih ciljih je bil hitrejši kot pri drugih, odmik od ciljev trajnostnega razvoja pa se je zgodil na določenih področjih številnih ciljev, pa tudi pri dveh ciljih na splošno. Ti trendi so opisani v poročilu v tematskih poglavjih o posameznih ciljih trajnostnega razvoja. Vsi kazalniki ne uporabljajo podatkov za leto 2020, kar pomeni, da se predstavljene ugotovitve včasih nanašajo na stanje pred pandemijo COVID-19.

EU je v zadnjih petih letih najbolj napredovala pri splošnem doseganju 16. cilja trajnostnega razvoja »mir, pravičnost in močne institucije«.

Pomemben napredek je bil viden tudi pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti (1. cilj) ter pri izboljšanju zdravstvenega stanja v EU (3. cilj). Vendar se zaradi časovnega zamika posameznih kazalnikov ocena obeh ciljev glede revščine (1. cilj) in zdravja (3. cilj) še vedno nanaša na obdobje do leta 2019 in zato še ne odraža učinkov pandemije COVID-19.

Ocena preostalih ciljev do neke mere že upošteva pandemijo, pri čemer COVID-19 opazno upočasni poročan povprečni napredek. Na področju gospodarstva in trga dela (8. cilj) je kriza COVID-19 prekinila nenehen napredek, zabeležen od leta 2013. Podobne učinke lahko opazimo na področjih izobraževanja (4. cilj), enakosti spolov (5. cilj), neenakosti (10. cilj) ter globalnih partnerstev in načinov izvajanja (17. cilj), kjer podatki za leto 2020 kažejo očitno poslabšanje posameznih kazalnikov.

Zmeren napredek je zabeležen pri trajnostnih mestih (11. cilj), potrošnji in proizvodnji (12. cilj), trajnostnem kmetijstvu (2. cilj) ter raziskavah in razvoju ter inovacijah (9. cilj). Za te cilje podatki za leto 2020 še niso na voljo, zato njihova ocena odraža obdobje pred pandemijo.

Na podlagi sedanjega sklopa kazalnikov ostaja splošna ocena 13. cilja »podnebni ukrepi« bolj ali manj nevtralna. Pozitivni trendi so vidni pri blaženju posledic podnebnih sprememb (npr. naraščajoči delež obnovljive energije) in podpori podnebnim ukrepom (npr. krepitev finančne podpore partnerskim državam). Na oceno negativno vplivajo vse močnejši podnebni vplivi, kot so naraščajoče povprečne temperature. Temelji tudi na preteklem napredku in ne na projekcijah prihodnjih emisij na podlagi načrtovane ali sprejete zakonodaje in ukrepov politike. Z nedavnim sporazumom o evropskem podnebnem zakonu bo revidirana obstoječa podnebna in energetska zakonodaja EU.

Cilj št. 7 (cenovno dostopna in čista energija) in 15. cilj (življenje na kopnem) na splošno kažeta rahel odmik EU od ustreznih ciljev trajnostnega razvoja. V primeru 7. cilja je ta splošna nekoliko negativna ocena posledica povečanja porabe energije v EU v obdobju od 2014 do 2019 in zato še ne odraža – vsaj začasnih – zmanjšanj, pričakovanih za leto 2020. Ocena 15. cilja kaže, da ekosistemi in biotska raznovrstnost ostajajo pod pritiskom človekovih dejavnosti.

Za 6. (čista voda in sanitarne storitve) in 14. cilj (življenje pod vodo) splošnih trendov v EU zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov v zadnjih petih letih ni mogoče izračunati.

V poročilu o spremljanju se trendi kazalnikov ocenjujejo v dveh obdobjih (kadar razpoložljivost podatkov to omogoča): kratkoročno, upoštevajoč razvoj v zadnjih petih letih, in dolgoročno, ob upoštevanju trendov v zadnjih 15 letih, da odražajo 15-letni obseg Agende 2030. Za povzetek celotnega razvoja vsakega cilja trajnostnega razvoja je povzetek na ravni cilja, tematska poglavja, po eno za vsakega od 17 ciljev, pa podrobno ocenjujejo vsak s tem povezan kazalnik.

Izdaja poročila o spremljanju za leto 2021 vsebuje novo poglavje o medsektorskih vprašanjih, ki obravnava teme, ki vplivajo na več ali vse cilje trajnostnega razvoja in jih ni mogoče analizirati z vidika enega samega cilja. Te teme so: (1) pandemija COVID-19 in kako je vplivala na napredek EU pri ciljih trajnostnega razvoja, (2) analiza medsebojnih povezav (sinergij in negativnih učinkov), ki obstajajo med cilji trajnostnega razvoja na ravni EU, in (3) razvoj testnih kazalnikov za oceno pozitivnih in negativnih vplivov potrošnje v EU na druge dele sveta (»prelivanja«) v zvezi z doseganjem Agende 2030.

V dodatnem poglavju je predstavljen grafični pregled trenutnega stanja in kratkoročnega napredka pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja za vsako od 27 držav članic EU.

Pripravila: Adriana Aralica

Prispevek EU je najbolj napredovala pri uresničevanju SDG 16 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Civilna družba je pomembna partnerica pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in odzivu na covid-19, vendar se sooča z vedno večjimi izzivi, od omejevanja prostora za civilno družbo do vrzeli v učinkovitosti in napetosti v donatorskih politikah in praksah v zvezi s civilno družbo, pa tudi do pomanjkljivosti v odgovornosti organizacij civilne družbe.

CSD, ki ga DAC prireja na dve leti, bo združil donatorje, civilno družbo in vlade po vsem svetu, da razmislijo o teh izzivih in opozorijo na potrebo po ukrepih, ki bi civilni družbi omogočili odziv na krize in razvojne potrebe, ter na potrebo po preoblikovanih in učinkovitejših partnerstvih s civilnimi družbi.

Dva dogodka bosta javna in se je že mogoče prijaviti:

2. junij: delavnica Boljši napredek skupaj: iskanje rešitev za civilno družbo
3. junij: dogodek na visoki ravni Poziv k akciji: Opolnomočenje civilne družbe v kontekstu covida-19

Prispevek Opolnomočenje civilne družbe za odziv na krize in razvojne potrebe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po mednarodnem usposabljanju pedagogov v Bologni (Italija) je Platforma SLOGA novembra 2019 v Ljubljani organizirala usposabljanji »Globalno učenje na preseku človekovih pravic, trajnostnega razvoja in migracij«, ki so se ju udeležili pedagogi_ nje, nevladnice_ki in aktivni_e na področju globalnega učenja.

Mladi in migracije

V letu 2020 so po Sloveniji potekale aktivnosti s skupinami mladih z Osnovne šole Livada (Ljubljana), II. gimnazije Maribor, Gimnazije Ptuj, Gimnazije Lava (Šolski center Celje), Gimnazije Celje – Center in Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana: sklop delavnic o medijski pismenosti in kreativnem pisanju z Zavodom Časoris, o migracijah z Mirovnim inštitutom in o pripravi videov. Namen teh aktivnosti je bilo mlade spodbuditi k razmisleku o migracijah. Mladi z Osnovne šole Livada, II. gimnazije Maribor, zagovornika ciljev trajnostnega razvoja (Inštitut za afriške študije), UNICEF junior ambasadorke, dijakinja Gimnazije Celje – Center in mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov so v sodelovanju s Platformo SLOGA pripravili videe o migracijah v njihovem življenju.

Študentke Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, soavtorice bloga #OstaniDoma. Migracije, begunci in Covid-19, so v okviru projekta pripravile zapise o migracijah, ki so bili leta 2021 izdani v zborniku #Ostanidoma. Migracije, begunci in covid-19, ki sta ga uredili dr. Sanja Cukut Krilić in dr. Simona Zavratnik.

SDG Talks

Platforma SLOGA je tudi pripravila niz pogovorov o ciljih trajnostnega razvoja (SDG Talks) z Aljo Skele, vodjo zagovorništva otrokovih pravic pri Slovenski fundaciji za UNICEF, Anjo Fortuna, podpredsednico Evropskega mladinskega foruma, Lucijo Tacer, mladinsko delegatko pri Organizaciji združenih narodov, in dr. Romano Zidar, strokovno sodelavko Predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo, zadolženo za Slovenijo. Platforma SLOGA organizira pogovore o ciljih trajnostnega razvoja s ciljem promocije ciljev trajnostnega razvoja in globalnega učenja v desetletju za ukrepanje.

Forum o izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo

V začetku leta 2021 je Platforma SLOGA z Andragoškim centrom Slovenije in Slovensko filantropijo soorganizirala spletni Forum o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo. Na Forumu, ki se ga je udeležilo 180 udeležencev, smo razpravljali o preseku migracij in formalnega, neformalnega ter priložnostnega izobraževanja za krepitev vključujočih večkulturnih družb. Medtem ko so migracije globalen pojav, so potrebni lokalni odgovori na izzive.

V začetku aprila 2021 je potekala zaključna mednarodna konferenca #MigratED, ki je pozvala k premiku od dobrih praks k dobri (in usklajeni) politiki na področju globalnega učenja. Na konferenci so sodelovale tudi govorke iz Slovenije: Irma Šinkovec z Ministrstva za zunanje zadeve in ravnateljica Osnovne šole Kungota Zdenka Keuc ter Urška Kurmanšek z Osnovne šole Livada. Med sklepi konference je bil izpostavljen pomen medijske pismenosti, ki ni zgolj pogoj za premostitev digitalne vrzeli, ampak tudi sredstvo za vključujoče izobraževanje in spodbujanje kritičnega razmišljanja; pomen inovativnih metod na področju globalnega učenja za krepitev družbene kohezije; ter pomen angažiranja mladih kot zagovornikov družbenih sprememb.

Migracije, človekove pravice in medkulturni dialog so teme, ki jih je treba v šolah aktivno naslavljati, tudi z uporabo multimedijskih orodij. Raziskava PISA 2018 je pokazala, da slovenski 15-letniki v primerjavi z učenci iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli.

V okviru projekta #MigratED so bile pripravljene smernice za izobraževalke in izobraževalce o globalnem učenju ter multimedijskih orodjih. Nabor dobrih praks zajema tudi aktivnosti slovenskih nevladnih organizacij (Društva Humanitas, Foruma za enakopraven razvoj, Zavoda Časoris, Amnesty International Slovenija in Platforme SLOGA).

Platforma SLOGA je tudi pripravila pregled politik in dobrih praks na področju globalnega učenja ter vključevanja migrantskih otrok v izobraževanje. Pregleda orišeta zakonodajni okvir in politike, navajata tudi primere dobrih praks in priporočila za krepitev globalnega učenja ter vključujočega izobraževanja ter vključevanja priseljenskih otrok v slovenski izobraževalni sistem. Globalno učenje je pomembno orodje za krepitev raznolikosti in večkulturnosti, tako v izobraževalnem sistemu kot v družbi.

Evropski projekt #MigratED združuje devet partnerskih organizacij iz Italije (WeWorld – GVC kot vodilni partner in Občina Bologna ter C.S.A.P.S.A.2 kot partnerski organizaciji), Portugalske (4Change in COFAC/CICANT), Grčije (ActionAid Hellas ter Karpos), Cipra (Future World Center) in Slovenije (Platforma SLOGA). Projekt si prizadeva razširjati dobre prakse globalnega učenja o vprašanjih medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter ozaveščati mlade o človekovih pravicah in migracijah z uporabo digitalnih orodij, s tem pa prispevati k vključujočem izobraževanju tudi za otroke ter mlade z migrantskim ozadjem.

Aktivnosti projekta #MigratED v Sloveniji sta sofinancirala program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo.

Prispevek Zaključek projekta #MigratED: globalno učenje za krepitev vključevanja priseljencev in razumevanja migracij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Specifični cilji razpisa so:

• spodbuditi razumevanje načel in strukture Agende 2030 in 17 SDG
• zagovarjati vlogo mladih in aktivnih državljanov kot ključnih akterjev za doseganje SDG v državah CEI in AII
• spodbujati izpeljavo skupnostnih projektov, ki spodbujajo SDG.

Rok za prijavo je 31. marec 2021.

Vir: CNVOS

Prispevek Active young citizens for sustainable development je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenija dosega cilje trajnostnega razvoja. Glede večine 17 ciljev, zlasti socialnih, se uvršča višje kot znaša povprečje EU. Razlike v dohodkih so nizke, socialni indikatorji pa se izboljšujejo. Še posebej dosega dobre rezultate pri doseganju cilja 10, zmanjšanje neenakosti znotraj države. Je pa sicer nekaj kazalnikov, kjer se Slovenija uvršča pod evropsko povprečje in je moč zaznati celo upadajoč trend. Z makroekonomskega vidika omenjajo delež nalog v BDP-ju, ki je v letu 2018 znašal 2018 znašal 19,2 %, medtem ko je povprečje EU 20,9 %. Cilj slovenske razvojne strategije 2030 je doseči povprečno produktivnost emisij v EU in 27 odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije.

Prispevek Poročilo Evropske komisije o socialno-ekonomskih izzivih držav članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.