Poročilo osvetljuje učinek povečujočih se neenakosti na ljudi in planet. Mapira realnost vrste različnih oblik neenakosti, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Poročilo vključuje 15 nacionalnih poročil in 11 tematskih poročil, ki raziskujejo ključne dimnezije neenakosti, vključno s spolom, starostjo, invalidnostjo, etničnostjo in brezdomnostjo.

Slovenija ima eno izmed najnižnjih plačnih neenakosti v EU. Globalni indeks SDG 2018 je Slovenijo uvrstil na 8. mesto in ji podelil 100 točk za CTR 10. CIVICUS civic space tracker je postavil Slovenijo v “odprto” kategorijo za civilnodružbeni prostor. Po indeksu Svetovnega ekonomskega foruma za enakost spolov je bila uvrščena na 11. mesto. Slovenija je znana po močnih delitvah zaslužka skozi davke in bistvene socialne transferje, ki podpirajo ženske, starejše osebe, manjšine in marginalizirane ljudi. Vendar pa je bilo v letu 2017 kljub temu 17,1 % populacije v situaciji tveganja za družbeno izključenost – okrog 345 000 izmed 2 milijonov; 286 000 (13,3 %) je pod pragom revščine; in 4,6 % jih je trpelo hudo materialno pomanjkanje. Med 268 000 osebami pod pragom tveganja revščine, je 78 000 upokojenih (15,9 % vseh upokojenih oseb, 54 000 žensk in 23 000 moških); 56 000 zaposlenih (6,6 % vseh zaposlenih oseb); in 51 000 nezaposlenih (41,8 % vseh nezaposlenih oseb); 49 000 je bilo otrok (12,8 % vseh otrok); in 34 000 jih je bilo “drugih oseb”. In 2016 je imela četrtina populacije stanovanjski problem. Tisti, ki ostajajo zadaj so ljudje nad 55 let, mlajši do 30 let, migantski delavci_ke in člani_ce romske skupnosti.

Poročilo lahko prenesete tukaj.

Zmanjšanje neenakosti je cilj trajnostnega razvoja (CTR 10), več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Prispevek SDG Watch Europe: poročilo o vplivu naraščajoče neenakosti na življenje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V duhu univerzalnosti Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so se države članice Organizacije združenih narodov (OZN) zavezale, da z novo razvojno agendo ne bodo nikogar pustile zadaj. S ciljem celovitega pristopa k uresničevanju trajnostnega razvoja Agenda 2030 zajema tri razsežnosti: okoljsko, socialno in ekonomsko, ki se prepletajo v 167 podciljih Agende. Države redno poročajo o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v okviru prostovoljnih nacionalnih pregledov.

Poročilo je osredotočeno na uresničevanje Agende 2030 za trajnostni razvoj s poudarkom na 10. cilju trajnostnega razvoja – odpravi neenakosti – na globalni ravni in v Sloveniji. Na podlagi analize so bila oblikovana priporočila za bolj vključujoče uresničevanje Agende 2030 – za vse.

Priporočila

• Slovenija si naj prizadeva za tvorno sodelovanje civilne družbe in zagotovi vključevanje marginaliziranih ter izključenih skupin pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju uresničevanjaciljev trajnostnega razvoja. Slovenija si naj prizadeva načrtovati in razviti usklajen pristopk razvoju zmogljivosti civilne družbe ter drugih deležnikov, povezan z zahtevami za spremljanje in izvajanje programa iz leta 2030.
• Slovenija naj krepi varstvene mehanizmeza zagotavljanje vključenosti v družbenem, gospodarskem in političnem življenju vseh posameznikov, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami.
• Slovenija naj krepi sodelovanje v programu trajne preselitve UNHCR in tako zagotavlja trajno rešitev ter dostojno življenje najbolj ranljivim in krepi zakonite ter varne migracije.
• Skladno z zavezo o namenjanju 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka za mednarodno razvojno sodelovanje do leta 2030 naj Slovenija krepi dvostransko razvojno sodelovanje, ki ga naj razvija ob tvornem sodelovanju partnerskih držav skladno z načeli lastništva, vključno z namenjanjem razvojne pomoči najmanj razvitim državam.

Poročilo v pdf.

Poročilo je bilo pripravljeno v okviru aktivnosti projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena mnenja avtorjev nujno ne odražajo stališč EU.

Prispevek Poročilo o uresničevanju Agende 2030 s posebnim poudarkom na 10. cilju trajnostnega razvoja za zmanjšanje neenakosti v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Otroci brez spremstva pogosto prejmejo malo podpore, na njihovo zdravje in počutje pa lahko negativno vplivajo tudi selitve v druge dele države ali vračanje v izvorno državo po zavrnitvi prošnje za azil.

Agencija tudi ugotavlja, da se v Grčiji in Italiji število na novo prispelih migrantov povečuje, znatno pa znižuje na Madžarskem. Število prosilcev za azil se povečuje v Italiji, znižuje pa v Nemčiji in na Madžarskem.

Težave še naprej povzročajo prenapolnjenost, slaba infrastruktura in čedalje pogostejši primeri pridržanja, predvsem v žariščnih točkah in sprejemnih centrih. Prav tako je premalo zdravstvene podpore za ljudi z duševnimi stiskami ter zasebnosti za ženske. Še vedno je razširjen sovražni govor, zlasti na spletu.

V nekaterih državah je politični odziv na migracijske razmere restriktiven, v mnogih državah pa se družba polarizira z demonstracijami v podporo in nasprotovanju migracijam in azilu.

 Agencija FRA je izvedla raziskavo v 14 državah EU, in sicer v Avstriji, Bolgariji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, v Španiji in na Švedskem.

V desetem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med državami, so se države zavezale, da bodo do leta 2030 omogočile urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik.

Prispevek Ravnanje z otroki migranti in prosilci za azil je v Evropi še vedno zaskrbljujoče je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.