V sklopu projekta so organizirali številne predstavitvene dogodke za širšo skupnost ter več srečanj z odločevalci in oblikovalci politik.

Skupaj so iskali nove rešitve, se izobraževali, gibali, spoznavali mesto, se pogovarjali z ljudmi, ki opravljajo različne poklice, ter utrjevali kompetence in znanja, ki so potrebna za vstop na trg dela. Prav slednje je bilo ključno v delovanju Romske postaje: krepitev ključnih kompetenc odraslih uporabnikov in vzpostavitev robustnega ogrodja izobraževanj in delavnic, namenjenim otrokom in mladim. Te so bile usmerjene v spodbujanje mlajših generacij, da ostanejo vključene v formalno izobraževanje, s čimer bistveno pripomorejo k svojim zaposlitvenim možnostim in hkrati blagostanju skupnosti.

Projekt sta financirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad.

Zaključek projekta in prenehanje financiranja ne pomenita konca aktivnosti v Romski postaji. Še naprej bodo potekale vsak teden.

Prispevek Romska postaja Združenja EPEKA je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

DRPD Novo mesto se je v okviru tega projekta že udeležilo tovrstnih študijskih obiskov na Švedskem in v Franciji, tokrat pa je v vlogi organizatorja sprejelo udeležence v Novem mestu, natančneje v romskem naselju Brezje, kjer so si najprej ogledali Skupnostni center Brezje Žabjak, nato pa so se spoznali tudi z delom Dnevnega centra Brezje, ki ga dnevno obiskuje med 30 in 40 romskih otrok.

Študijskega obiska se je udeležilo preko 20 udeležencev iz Hrvaške, Švedske, Estonije in Albanije. Ključna cilja celotnega obiska sta predstavitev mladinskega dela na lokalni ravni v Sloveniji in povezovanje udeležencev z namenom ustvarjanja novih mednarodnih projektnih partnerstev. Ker Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto deluje tudi na področju mladinskega sektorja, so v okviru projekta gostili obisk ogleda dobre prakse.

Prvi del obiska je potekal v prostorih Skupnostnega centra Brezje Žabjak, kjer so udeleženci najprej spoznali organizacijo in delo, ki ga opravlja društvo. V tem delu so Mojca Rodič, Maja Žunič Fabjančič in Snježana Blagojević predstavile, na kakšen način organizacija deluje na področju vključevanja socialno izključenih skupin (migrantov in Romov), kako proces vključevanja doživljajo socialno izključeni, pojasnile, zakaj je potrebno za uspešno vključevanje pripraviti hkrati tudi večinsko prebivalstvo in pokazale tudi foto utrinke iz različnih delavnic, izletov in nastopov uporabnikov, ki obiskujejo programe društva. Predstavljeno je bilo tudi delo, ki ga organizacija opravi z mladimi, ki bi sicer pogosto izpadli iz katere koli socialne mreže (izobraževalne, zaposlitvene, kulturne). Pri tem je bil poudarjen tudi ključen vidik sodelovanja z občino in ostalimi akterji na področju mladinskega dela in socialnega varstva, brez katerega ne bi bilo mogoče dosegati tako uspešne premike.

Drugi del študijskega obiska je bil namenjen predstavitvi Dnevnega centra Brezje, ki poteka v prostorih Vrtca Pedenjped, enota Pikapolonica, ki deluje v romskem naselju. Strokovna delavka Mojca Vegelj, ki vsak dan dela z otroci, je udeležencem pokazala prostore, predstavila način dela dnevnega centra in predstavila otroke, ki program obiskujejo.  Dnevni center otrokom nudi učno pomoč (v sodelovanju ter dogovori s šolami in učitelji, ki otroke poučujejo), pomoč pri domačih nalogah, sodelovanje v raznih aktivnostih in delavnicah (plesnih, glasbenih, dramskih, ustvarjalnih, športnih, ipd.), hkrati pa je to tudi prostor, kjer otroci kakovostno preživijo svoj prosti čas, v varnem okolju vadijo in izboljšujejo svoje socialne veščine in med sabo tkejo prijateljske odnose.

Po predstavitvi programa se je z razpravo med udeleženci in predstavniki društva študijski obisk zaključil. Tovrstna povezovanja so odlična priložnost za medsebojne učenje, izmenjavo dobrih praks, krepitev kompetenc in sklepanje nadaljnjih partnerstev. S projektom Europe Goes Local se tako želi podpreti razvoj in krepiti mladinsko delo na lokalni ravni.”

Vir: DRPD NM

Prispevek Europe Goes local – študijski obisk v Novem mestu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je pred današnjim dnem objavila tudi poročilo o položaju manjšin in diskriminaciji, v katerem se je osredotočala na položaj romskih žensk v 9 državah članicah EU z naslovom »Second European Union Minorities and Discrimination Survey – Roma women in nine EU Member States«.

Medtem ko neenakosti vplivajo na ženske na zelo različnih območjih, Rominje pestijo še dodatni izzivi kot so ekstremna revščina, izključenost in diskriminacija, ki jih še bolj deprivilegirajo. Na temeljnih področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje in zdravje gre romskim ženskam še veliko slabše od moških, zlasti tistim, ki se poročijo in ustvarijo družino zelo mlade in živijo v socialno ogroženih gospodinjstvih, kar pomeni še večje tveganje, da bodo izključene in marginalizirane.

Poročilo ugotavlja, da v Rominje povprečju:

• zgodaj opuščajo šolanje: le 16 % jih je dokončalo srednjo šolo, medtem ko jo je končalo 22 % romskih moških in 75% žensk na evropski ravni;
• se zgodaj poročajo – 29 % romskih žensk, v primerjavi z 12 % romskih moških, se poroči preden dopolnijo 18 let;
• ostajajo doma – 40 % Rominj ne išče službe zaradi skrbstvenih obveznosti; to je pogosto dvakrat večji del kot med ženskami v splošni populaciji;
• za svoje delo niso plačane – le 16 % romskih žensk je zaposlenih, delež romskih moških, ki so zaposleni pa je 34 %.

Izsledki raziskave kažejo na potrebo po spolno občutljivih ukrepih, ki naj bodo oblikovani in implementirani skupaj z romskimi ženskami. Podrobno je potrebno preučiti kako združiti priložnosti za socialno podporo in priložnosti za dostojno delo.

Poudarjajo tudi negativne posledice, ki se pojavljajo zaradi premajhne dostopnosti storitev varstva in skrbi za otroke, kar bi lahko romskim ženskam prineslo več časa za izpopolnjevanje veščin in iskanje zaposlitev. Poročilo poziva h krepitvi močnega in pomembnega glasu Rominj v javnem življenju in v svojih skupnostih.

Več informacij in povezava do poročila je na voljo tukaj.

Vir: Evropska komisija, FRA

Enakost spolov je in zmanjšanje neenakosti sta cilja trajnostnega razvoja, več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Prispevek Ob mednarodnem dnevu Romov: več je potrebno narediti za podporo romskim ženskam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Praznujemo številne pomembne dosežke, ki so za ljudi v Sloveniji in po svetu pomenili spremembo na bolje, povrnitev dostojanstva in vedenje, da niso sami. Vsi mi danes praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe,« je ob obletnici dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

»Dosegli smo številne zmage. Bili smo del mednarodnega gibanja, ki je doseglo sprejem statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ukinitev smrtne kazni v dveh tretjinah držav po svetu, zaradi preplavljenosti sveta z orožjem smo dosegli mednarodno pogodbo za nadzor trgovine z orožjem, odpravljali smo kulturo nasilja nad ženskami in – bili smo del gibanja, ki je doseglo izpustitev številnih zapornikov vesti, oprostitev obsojenih na smrt in dostojanstvo tisočim drugim.«

Ob obletnici so na Amnesty International objavili sporočilo za javnost, v katerem ocenjujejo, da je letošnje leto tako v svetu kot tudi v Sloveniji zabeležilo tudi vrsto nazadovanj. Na svetovni ravni v Amnesty ugotavljajo, da akcije svetovnih voditeljev, ki se imajo za »močne fante« in si obenem prizadevajo za sprejem do žensk sovražnih, ksenofobnih in homofobnih politik, ogrožajo že davno pridobljene svoboščine in pravice.

V Sloveniji pa Amnesty opaža, da tudi ni napredka glede dveh izpostavljenih področij: beguncev oziroma prosilcev za azil in položaja Romov. V primeru beguncev oziroma prosilcev za azil so zabeležili novo hudo kršitev. Na podlagi raziskave v Veliki Kladuši in Bihaću, ki so jo opravili junija letos, so ugotovili, da je slovenska policija v juniju izvajala prisilna vračanja nekaterih prosilcev za azil brez ustreznih postopkov. Gre za tako imenovane push backe, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Slovensko notranje ministrstvo njihove navedbe ves čas vztrajno zavrača, prav tako še niso prejeli že za časa prejšnje vlade obljubljenih rezultatov notranje preiskave.

Položaj Romov, ki v nelegalnih naseljih na JV države živijo v človeka nevrednih razmerah, ostaja tudi v 2018 nespremenjen. V slovenski Amnesty so že pred leti v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič omogočili dvema romskima družinama iz Škocjana in Ribnice, da s pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice iščejo pravico do dostojnega življenja ter pravico do pitne vode. Z odvetnikom Črtom Zavašnikom so se preko sodišč zoperstavili poizkusom prisilnih izselitev, rušenju romskih domov, neprimernemu urejanju prostora ter skušali zagotoviti dostop do elektrike.

Žalostno je, da vlada ne ukrepa, če za to ni zunanje prisile v obliki sodbe. O kršitvah človekovih pravic – in preprosto tegobah, ki jih posledično doživljajo naši romski sodržavljani, – pričajo življenjske usode. Usode, ki se pričnejo pisati v otroštvu. Na JV države komaj kakšen romski otrok konča osnovno šolanje, tudi zaradi bistveno težjih bivanjskih pogojev brez vode, elektrike in sanitarij. To je realnost mnogih nelegalnih romskih naselij, kjer otroci nalogo lahko delajo samo ob svečah – ali pa ne – in kjer brez vode in sanitarij težko zagotavljajo vsakodnevno higieno. Pojavljajo se tudi druge socialne stiske, ki izvirajo iz izjemne revščine. To ni človeka vredno življenje.

Objavljamo celotno sporočilo za javnost

Prispevek 30 let Amnesty International Slovenije: »Praznujemo moč, verjeti v spremembe, in moč, dosegati spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Podatki o šolskem uspehu romskih otrok kažejo, da se jih pušča na cedilu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Otrok, ki ne konča osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh. V Sloveniji so v takem položaju izključno romski otroci, sploh tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih, pogosto brez vode in elektrike. Nepredstavljivo za Slovenijo leta 2018, a ti otroci so prisiljeni nalogo delati ob svečah,” je v tednu otroka opozoril Blaž Kovač iz slovenske Amnesty International.

Za zbiranje informacij o uspehu romskih otrok v osnovni šoli so se na Amnesty International že pred leti odločili, ker tega ne počne vlada oz. resorno ministrstvo. Zato jim v resnici dejansko stanje ni znano, kar posledično pomeni, da na praktični ravni ni mogoče učinkovito oblikovati ukrepov za njegovo naslavljanje. V šolskem letu 2017/2018 so na povpraševanje o uspehu prejeli odgovore 24 osnovnih šol in šolskega ministrstva; slednje ima le podatke, koliko romskih učencev obiskuje posamezni razred devetletke. “A že ti pomanjkljivi podatki pokažejo žalostno sliko: v višjih razredih se pojavlja velik osip romskih učencev. Na OŠ Trebnje je tako bilo v minulem šolskem letu v prvem razredu deset romskih otrok, v devetem pa nobeden. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na OŠ Metlika v prvem razredu 11 romskih otrok, v devetem nobeden; na OŠ Milana Jarca Črnomelj pa v prvem 12, v zadnjem pa le dva,” je dodal Kovač.

Ker je izobrazba nujna tudi za to, da spremeniš oz. izboljšaš svoje lastno življenje, podatki kažejo, da romski otroci te možnosti v Sloveniji praktično nimajo.

Zato v Amnesty International pozivajo oblasti, da do konca leta pripravijo celovito analizo uspešnosti romskih otrok v osnovnošolskem izobraževanju, s posebnim poudarkom na postopke usmerjanj na OŠ s prilagojenim programom ter da v najkrajšem možnem času pripravijo sistemske spremembe zakonodaje, ki bodo celostno izboljšale položaj romske manjšine na vseh področjih, od dostopa do pitne vode do učinkovitega izobraževanja.

Več o pridobljenih podatkih za leto 2017/2018 lahko preberete na spletni strani Amnesty International.

Fotografija: Amnesty International

Prispevek Podatki o šolskem uspehu romskih otrok kažejo, da se jih pušča na cedilu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ob letošnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta nad Romi sta podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in komisarka Věra Jourova v skupni izjavi zapisala, da so Romi pozabljene žrtve holokavsta. Sedem desetletij po holokavstvu se Sinti in Romi vsak dan še vedno soočajo s sovraštvom, nasiljem, diskriminacijo in rasizmom. Poleg tega mnogi še vedno nimajo dostopa do osnovnih dobrin, kot so dostojna stanovanja, izobraževanje in zdravstveno varstvo. “Dolžnost vseh držav članic EU je zagotoviti učinkovite politike, da ne pozabimo preteklih zločinov, varovati in ohranjati zgodovinsko pomembne kraje ter spodbujati izobraževanje in raziskave na tem področju. Dolžnost vseh nas v EU pa je, da dostojanstveno in spoštljivo ravnajo s sodržavljani, zlasti z najranljivejšimi člani družbe,” sta zapisala.

Maja 1944 so nacisti začeli načrtovati „končno rešitev“ za romsko taborišče v Auschwitzu. Likvidacija romskega taborišča je bila prvotno predvidena 16. maja 1944. Ko so pripadniki SS poskusili prisiliti zapornike iz barak, so naleteli na upor romskih moških, žensk in otrok, oboroženih zgolj s palicami, orodji in kamni, in pripadniki SS so se na koncu morali umakniti. Nato je 2. avgusta 1944 ponovno prišel ukaz in v plinskih celicah v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau je bilo usmrčenih okoli 3 000 romskih moških, žensk in otrok. Približno 19 000 od 23 000 Romov, ki so bili poslani v Auschwitz, je tam tudi umrlo.

Celotna izjava

Prispevek Ob letošnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta nad Romi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Priročnik Nič o nas brez nas izdan je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Romi v Evropi še vedno živijo v neznosnih razmerah, primerljivih s tistimi v najrevnejših predelih sveta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija ugotavlja, da je na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj izboljšanje skromno in ni poenoteno. Delež romskih otrok, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo, se sicer povečuje (s 47 % leta 2011 na 53 % leta 2016), niža se tudi delež osipnikov (s 87 % leta 2011 na 68 % leta 2016). Vendar so te številke še vedno previsoke, v nekaterih državah pa segregacija pri izobraževanju ostaja nerazrešeno vprašanje. Izziv ostaja tudi prehod iz izobraževanja v zaposlovanje in na druga področja. Čedalje več mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražuje ali usposablja (povečanje s 56 % v letu 2011 na 63 % v letu 2016). Izključenost iz osnovnega zdravstvenega zavarovanjaje še vedno akuten problem v več državah članicah, ponekod celo polovica romskega prebivalstva nima dostopa do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Dostop romskih gospodinjstev do osnovnih storitev, kot sta voda iz pipe in oskrba z električno energijo, se izboljšuje, vendar so Romi v nekaterih državah vse pogosteje diskriminirani pri dostopu do stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji.

Komisija poziva k nadaljnjim in bolje usklajenim prizadevanjem na evropski, nacionalni in lokalni ravni za vključevanje Romov. Ta na primer vključujejo vzpostavljanje nacionalnih platform za Rome, ki bi olajšale sodelovanje vseh akterjev za uskladitev dela z romskimi skupnostmi. Države članice morajo prednostno obravnavati boj proti diskriminaciji in anticiganizmu ter se osredotočiti na vključevanje romske mladine, žensk in otrok.

Komisija bo na podlagi danes objavljene ocene opredelila strategijo za vključevanje Romov po letu 2020, začela pa je tudi javno posvetovanje za oceno učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki bo trajalo do 25. oktobra 2017. Komisija je omenjeni okvir sprejela leta 2011, da bi se odpravila vrzel med Romi in preostalim prebivalstvom na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj. Države članice so pripravile nacionalne strategije vključevanja Romov in imenovale nacionalne kontaktne točke za Rome, da bi se lahko usklajevalo izvajanje in spremljanje teh strategij. Od leta 2016 morajo Komisiji letno poročati o svojih ukrepih vključevanja.

Več informacij

Prispevek Vključevanje Romov: okrepiti je treba prizadevanja za boljšo dostopnost izobraževanja in zaposlovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V poročilu z naslovom »Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji (EU-MIDIS II: Romi – izbrane ugotovitve)« so analizirane vrzeli na področju vključevanja Romov v družbo po vsej Evropski uniji (EU), kar naj bi države članice vzele kot vodilo pri izboljševanju svojih politik vključevanja

Po podatkih poročila:

• 80 % anketiranih Romov živi na pragu revščine v primerjavi s povprečjem v EU, ki znaša 17 %;
• 30% Romov živi v gospodinjstvih brez tekoče vode, 46 % pa jih nima notranjega stranišča, prhe ali kopalnice;
• 30 % anketiranih romskih otrok gre spat lačnih;
• 53 % mlajših romskih otrok obiskuje vrtec, kar je pogosto manj kot polovica otrok iste starosti med splošnim prebivalstvom v isti državi;
• ima samo 30 % anketiranih Romov redno službo v primerjavi s 70% splošnega prebivalstva EU;
• ima 41 % Romov občutek, da so bili v zadnjih petih letih v vsakdanjem življenju deležni diskriminacije, na primer pri iskanju službe, na delovnem mestu, iskanju nastanitve, pri zdravstveni oskrbi in izobraževanju;
• 82 % Romov ni seznanjena z organizacijami, ki pomagajo žrtvam diskriminacije.

Ugotovitve raziskave kažejo, da države članice kljub svojim prizadevanjem še vedno ne dosegajo večine svojih ciljev glede vključevanja Romov v družbo, kar je ključno vodilo Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov iz leta 2011.

Izboljšanje stanja v katerem so Romi, bo pomenilo tudi uresničevanje Agende 2030 za trajnostni razvoj, kjer so v več ciljih opredeljeni ukrepi za dostop do čiste pitne vode, sanitetne ureditve, izkoreninjenje revščine, dostopa do izobraževanja in zmanjšanje diskriminacije.

Več informacij ter dostop do poročila na spletni strani Agencije FRA.

Prispevek 80 % Romov živi na pragu revščine je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več o razpisu

Prispevek IPA — Technical assistance for improvement of living and housing conditions among the Roma population presently residing in informal settlements je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.