Visoki uradniki, pristojni za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ali predstojniki razvojnih agencij držav članic OECD, so razpravljali o štirih aktualnih temah:

• vlogi DAC pri podpori partnerskim državam po okrevanju in spodbujanju enakopravnega dostopa do cepiv,
• prednostnih vsebinah, ki jih je treba obravnavati s ključnimi deležniki razvojnega sodelovanja izven članstva odbora,
• načinih uresničevanja Deklaracije DAC o podnebju, okolju in biodiverziteti ter
• najpomembnejših aktivnostih DAC na področju financiranja za razvoj.

V. d. generalnega direktorja Igor Jukič je v razpravi o okrevanju po covidu-19 in dostopu do cepiv med drugim poudaril pomen globalne solidarnosti, predvidljivosti donacij in uresničevanja zavez. Slovenija je v tem obdobju nominalno povečala razvojno pomoč; hkrati pa je donirala več kot 2 milijona doz cepiv, zaščitno opremo in za COVAX namenila 0,5 milijona evrov.

Drugi dan zasedanja je v. d. generalnega direktorja Jukič nastopil v razpravi o izvajanju Deklaracije DAC o podnebju, okolju in biodiverziteti. Poudaril je, da sta okolje in boj proti podnebnim spremembam prednostni vsebini slovenske razvojne pomoči. Slovenija že od leta 2018 ne financira razvojnih projektov, ki bi promovirali uporabo fosilnih goriv. Spomnil je na sklepe Sveta EU o vodi, ki so bili sprejeti med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, in  pozval h krepitvi razumevanja soodvisnosti in pomena vode v kontekstu podnebnih sprememb, okolja in biodiverzitete. Zasedanje je zaradi epidemioloških razmer potekalo preko avdio-video kanalov.

DAC sestavlja 30 ključnih donatoric uradne razvojne pomoči, ki vzpostavljajo in spremljajo izvajanje standardov na ključnih področjih razvoja. Mesečnih zasedanj se udeležujejo delegati – predstavniki držav članic, ki so stacionirani v Parizu. Približno na dve leti o izbranih temah razpravljajo predstavniki držav članic na visoki ravni iz prestolnic (High Level Meetings), ravno tako na dve leti pa predstavniki držav članic na ravni visokih uradnikov (Senior Level Meetings). Slovenija je članica DAC od leta 2013.

Zapisnik s srečanja je TU.

Prispevek Odbor za razvojno pomoč OECD o izzivih razvojne pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Kompleksnost suše. Tako nevladne organizacije s finančno podporo Ministrstva za zunanje zadeve izvajamo projekte z jasnimi rešitvami za izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva. V kraju Kiguhu v Burundiju je Slovenska karitas v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom postavila vodnjak, ki zagotavlja pitno vodo 300 družinam in hkrati prispeva k znižanju obolevanja prebivalcev. Usposabljanje v kraju Ndejje v Ugandi, ki ga skupaj z lokalnim partnerjem nudi FER, za alternativne oblike lokalne pridelavo hrane omogoča preživetje materam samohranilkam in begunkam. Zavod Krog skupaj z lokalnimi učitelji in socialnimi delavci v Egiptu otroke ozavešča in izobražuje o njihovih pravicah, med drugim tudi do neoporečne pitne vode. Humanitarna organizacija ADRA v Bosni in Hercegovini na območju, ki ga pesti ena najvišjih stopenj nezaposlenosti žensk na Balkanu, v sodelovanju s socialnim podjetjem usposablja ženske za šiviljsko delo, kar jim omogoča zaslužek. V Senegalu, v kraju Sandiari, je Slovenska karitas podprla nakup sončnih celic ter obnovo starega vodnjaka – to več kot 1000 družinam omogoča oskrbo z vodo in namakanje polj. V Karongi v Ruandi vodna črpalka prispeva k izboljšanju kmetijskih praks in večji dohodek.

Slovenski pregovor pravi: kamen na kamen palača. Vodnjak za vodnjakom, sončne celice, šiviljski tečaji, in tako naprej, v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, lahko prispeva k zmanjšanju revščine, odpravi lakoto, zmanjša napetosti, prepreči morebitni konflikt. Logika je tukaj neizpodbitna. Kdo hitro da, dvakrat da, pravimo.

V pogovoru z generalnim sekretarjem Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) Nj. E. Georgesom Rebelom Pinto Chikotijem, ki se je te dni mudil na obisku v Sloveniji, je prav to prišlo do izraza. Če želimo vplivati na izboljšanje razmer v državah globalnega Juga, moramo nasloviti vzroke na način neposrednega vključevanja lokalnega prebivalstva in lokalnih struktur v iskanje primernih rešitev.

Zato lahko ponovimo: kdor hitro da, dvakrat da. Tudi zato mora Slovenija najti rešitev kako izpolniti zavezo, da bo za uradno razvojno pomoč namenila 0,33% bruto nacionalnega dohodka. Pozitivnih posledic izpolnitve zaveze je ogromno, saj velja: če pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Malo je bilo slišati o skupni politiki EU, kar sta zagovarjala visoka predstavnika Evropske unije ter predstavnik Vatikana, in mnogo več o tem, da je treba migracijsko politiko prepustiti državam članicam.

Slišali smo oceno, da ni problem samo Afganistan, marveč države Sahela v Afriki. “To je naša neposredna soseščina s 400 milijoni ljudi, od katerih je tretjina pripravljena zapustiti svoje države”.

Govorec je nadaljeval, da Evropa poleg mehke moči potrebuje tudi trdo moč, sicer v nasprotnem primeru samo porabljamo denar in diskutiramo med seboj. Sporočilo je tukaj povsem jasno. Migracij se moramo lotiti s sredstvi mehkih instrumentov, ki morajo biti podloženi z vojaško močjo EU. Zato ni čudno, da se ta stališča odražajo tudi v novem evropskem proračunu do leta 2027.

Nauk zgodbe je, da je potrebno politične izjave jemati zelo resno. Izjave se pretvorijo v politike in te v ukrepe, ki imajo pri izvedbi neposredne učinke na ljudi in tudi posledice. Pri tem moramo izpostaviti instrument Globalna Evropa.

Globalna Evropa je naziv novega instrumenta razvojnega sodelovanja Evropske unije, katerega proračun za obdobje 2021-2027 znaša 79,5 milijarde EUR. Za uradno razvojno pomoč (URP) bo namenjenih 93 % sredstev. Od vseh sredstev bo vsaj 10 % ali skoraj 7,95 milijard EUR namenjenih  podpori upravljanja migracij in prisilnega razseljevanja. Vendar določbe uredbe EU, ki ureja načela, cilje in upravljanje instrumenta, omogočajo, četudi sam izraz ni uporabljen, pogojevanje kot sestavni del odnosa med EU in partnerskimi državami. Rečeno drugače – nesodelovanje partnerskih držav bo pri migracijskih vprašanjih, ki so za EU prednostna, lahko zanje drago, saj bo EU lahko uporabila pristopa “več za več” in “manj za manj” – glej 8.10 člen uredbe.

Uredba o instrumentu Globalna Evropa temelji na strategiji, ki »…bo povezala vsa primerna orodja in potrebne vzvode z uporabo pristopa prilagodljivih spodbud, pri čemer bodo v tem okviru po potrebi možne spremembe pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami« in »bo upošteval uspešno sodelovanje in izvajanje sporazumov ter dogovorov EU s področja migracij«. (8.10 člen)

Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa

V času njegovega nastajanja smo evropske razvojne nevladne organizacije nasprotovale takšnim in drugačnim pogojevanjem uradne razvojne pomoči iz načelnih in vsebinskih razlogov. Zato smo v sklopu delovne skupine evropskega združenja CONCORD za politike financiranja in denarnega podpiranja trajnostnega razvoja (FFSD, Financing and funding for sustainable development) pripravili analitično poročilo, ki ga je napisal Chris Horwood, o uradni razvojni pomoči EU, migracijah in instrumentu Globalna Evropa z naslovom “Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.”

Analiza je pokazala, da je tovrstno implicitno dopuščanje pogojevanja dodeljevanja URP lahko v razkoraku s temeljnimi načeli o učinkovitosti razvojnega sodelovanja, s čimer lahko EU spodkoplje suverenost držav in vključujočih partnerstev ter dopusti preusmerjanje URP z razvojnih rezultatov. Poleg tega bi uporaba instrumenta Globalna Evropa kot vzvoda za še večje pogojevanje okrnila verodostojnost EU v mednarodnih partnerstvih.

Poročilo prinaša še več pomembnih ugotovitev, vključno z naborom ukrepov, kako izboljšati usmeritve rabe instrumenta Globalna Evropa glede migracij. Evropa lahko z vlaganjem v osnovne zdravstvene in izobraževalne storitve, enakost spolov, zaščito beguncev, preskrbo s hrano, odpornostjo in vzpostavljanjem miru, doseže veliko več.

Poročilo tudi prinaša vrsto priporočil, kako izvajati instrument Globalna Evropa, ki jih razdeli v štiri zahteve:

1. načela razvojne učinkovitosti naj bodo temelj izvajanja  instrumenta Globalna Evropa,
2. skladnosti politik za trajnostni razvoj naj bo osrednje vodilo sodelovanja EU s  partnerskimi državami,
3. okrepitev transparentnosti  in nadzora nad programi ter projekti Globalne Evrope in
4. spoštovanje večstranskih in partnerskih zavez pri vseh dejavnostih instrumenta Globalne Evrope.

Več o tem si lahko preberete v 3. delu poročila.

 Izvirnik v angleščini je dostopen tukaj.

Pripravil: Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Ali je dopustno pogojevati “razvojno pomoč”? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU so se države članice EU dogovorile o stališču Sveta glede predloga proračuna EU za leto 2022. Četudi predlog vsebuje znižanja sredstev v 2022 v vseh ključnih delih proračuna EU, je največje znižanje predvideno v 6. poglavju, ki pokriva “Sosedstvo in svet”.

Kot Svet EU pojasnjuje v sporočilu za javnost, predlagajo Evropskemu parlamentu, v izogib “večjim povečanjem v primerjavi z letom 2021” in da bi “zagotovili realistično zmogljivost črpanja sredstev”, da se del financiranja nekaterih proračunskih vrstic preloži v drugi del obdobja večletnega finančnega okvira 2021–2027.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

V kolikor se bi Evropski parlament s tem predlogom Sveta EU strinjal, bi največje znižanje sredstev doživel prav novi instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja (NDICI) – Globalna Evropa.

Pooblaščenka slovenske vlade za pogajanja o proračunu EU je v sporočilu za javnost Sveta EU poudarila, da bo imel proračun za naslednje leto “pomembno vlogo pri gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19 in povečanju odpornosti na prihodnje krize.”

Ob tem si je seveda potrebno zastaviti vprašanje, ali je dejansko smiselno zniževati sredstva za programe in projekte na področju razvojnega sodelovanja v državah globalnega Juga, ki nosijo največje breme pandemije. Kot smo že opozorili, je bila v letu 2020 podhranjena desetina svetovnega prebivalstva ali 811 milijonov ljudi. Hkrati vsaki tretji človek ali 2,37 milijarde ljudi nima dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov več kot v letu 2019. Najbolj izpostavljene države so že v letu 2021, kaj šele v letu 2022, potrebne dodatnih sredstev za gospodarsko okrevanje in povečanje odpornosti. Prenašanje proračunskih sredstev v prihodnja leta je v dani situacijo težko opravičljiva.

Da bi bila situacija glede predloga Sveta EU še bolj nenavadna, kažejo tudi reakcije iz znanstveno raziskovalne-sfere, saj predlog Sveta EU predvideva znižanje sredstev za ključni inovativni razvojni program Horizon Europe za 316 milijonov evrov.

Zgodba s tem še ni končana, saj se mora o predlogu Sveta EU izjasniti še Evropski parlament. Postopek je znan: »Svet EU bo svoje stališče uradno sprejel po pisnem postopku, ki se izteče 6. septembra, in ga nato predložil Evropskemu parlamentu. Parlament naj bi se o mandatu za pogajanja o proračunu dogovoril na plenarnem zasedanju od 18. do 21. oktobra. Če se bosta stališči obeh institucij razhajali, se 21-dnevno spravno obdobje začne 26. oktobra in traja do 15. novembra. Če Svet in Evropski parlament do konca tega obdobja ne dosežeta dogovora o proračunu za leto 2022, bo Komisija predlagala drugi predlog proračuna.«

Besedilo: Albin Keuc

Uvodna fotografija: Pixabay

Preberi še druge prispevke Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Jasno je, da je že samo dejstvo, da donatorji podpirajo tako imenovani „človeški razvoj“ v drugih državah, zelo občutljivo vprašanje. Tako terminologija kot dejstvo, da bogatejše države (ali dejansko izjemno bogati posamezniki, pogosto s svetovnega Severa) državam pomagajo, da se “razvijejo”, sta lahko žaljiva, tudi če so nameni dobri. Kot je poudaril Moses Isooba, izvršni direktor nacionalnega foruma nevladnih organizacij v Ugandi, darovalci ne potrebujejo le zdravega odmerka ponižnosti, ampak se morajo tudi zavedati (in ukrepati s v skladu s tem), da država najbolje ve, kaj potrebuje, in svoja prizadevanja za mednarodno sodelovanje združiti s prizadevanjem za dekolonizacijo odnosov.

Tanya Cox. Vir: twitter

Vprašanje dekolonizacije postaja “seksi” tema in če ne bomo previdni, bo na koncu le fraza namesto zelo resne težave. Vsi deležniki na svetovnem Severu se morajo biti pripravljene pogledati v ogledalo in se zavedati, kaj vse je treba storiti za to, da bi se znebili tako svoje zgodovinske prtljage kot svojih trenutnih neokolonialnih pristopov. Vsak del svetovnega gospodarskega sistema, ki ga vsiljujemo drugim, je treba ponovno preučiti. Vsak del mednarodnega sistema upravljanja, v katerem bogate države uvajajo pravila, bi bilo treba revidirati. Treba je uravnotežiti vse vidike mednarodne trgovine. In vsak del sistema pomoči bi bilo treba preusmeriti tako, da bi zagotovili moč in dostop deležnikom na svetovnem Jugu.

EU, drugi donatorji in civilna družba so vložili velike napore v uresničitev univerzalnega zdravstvenega varstva, zagotovitev dvanajstih let brezplačnega in obveznega izobraževanja za vsakega otroka, zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in dobre prehrane za vse, poudarja Tanya Cox, a vendar smo še vedno daleč od doseganja teh ciljev.

Kaj smo torej – vsi skupaj – naredili narobe? Eden izmed razlogov mora biti dejstvo, da iz držav svetovnega Juga priteče več denarja, kot se vanje pretaka prek mednarodnega sodelovanja. Jason Hickel je izračunal, da za vsak dolar pomoči državam svetovnega Juga te države izgubijo 24 dolarjev zaradi nezakonitega bega kapitala, odplačevanja dolgov in obresti na dolgove, neplačanih pravic intelektualne lastnine itd. Torej bi se lahko vprašali, kdo koga razvija?

Če želi EU resnično ponuditi sistemsko podporo človekovemu razvoju, kot trdijo v sklepih Sveta, morajo biti države sposobne same zbrati dovolj denarja za plačilo kakovostnih javnih bistvenih storitev. Mobilizacija domačih virov ne bi smela biti na repu seznama, kot je v sklepih Sveta. Ne le, da mora EU hitro ukrepati, da bi zaustavila nezakonite finančne tokove – po ocenah UNCTAD 89 milijard dolarjev letno samo iz Afrike -, ampak mora zagotoviti, da evropska podjetja javno poročajo po državah in plačujejo davke v državi, v kateri poslujejo. Kar me pripelje do nedavne napovedi G7 o najnižji svetovni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15%. Da, dirko moramo ustaviti na dnu, toda ali to zmorejo najboljše bogate države ? V čem bi bila to zmaga? To je komaj višja od stopnje, ki jo uporablja ena glavnih davčnih oaz, Irska!

Predvsem bi morala biti pomoč kratkoročna rešitev, za čas, ko se vzpostavljajo mehanizmi in sistemske rešitve, ki bodo državam omogočile, da bodo v celoti odgovorne za svoje zadeve. Določitev načrta, ki bo omogočil postopno opuščanje pomoči, bi bil pomemben prispevek vlad bogatih držav.  V nasprotnem primeru bo pomoč postala (ali že je?) del problema, ne pa del rešitve. Nekakšno tiho nadomestilo svetovnega Severa za izkoriščanja virov na svetovnem Jugu.

Ključno je tudi, kako nudimo podporo drugim državam. Mogoče ni popolnega mehanizma (proračunska podpora je vedno bolj diskreditirana, komercializaciji najpomembnejših javnih storitev se je treba izogniti za vsako ceno in z delom prek nevladnih organizacij tvegamo razdrobljenost). Jasno pa je, da morajo biti nosilci interesnih skupin v partnerskih državah EU – bodisi vlada, lokalna civilna družba ali, kjer je to primerno, lokalni zasebni sektor.

Mednarodne nevladne organizacije so zavezane strogim pravilom financiranja in predpisom donatorjev, ki dajejo prednost mednarodnim organizacijam in onemogočajo vključitev manj strukturiranih in organiziranih skupin, opozarja Tanya Cox. Vendar si moramo prizadevati, da nas ta sistem ni bi institucionaliziral. Pomembna vloga evropskih nevladnih organizacij je v tem, da se pri EU zavzemajo za to, da bo del financiranja temeljil na zaupanju, kar bo omogočilo večje sodelovanje z lokalnimi nevladnimi organizacijami kot dolgoročnimi strateškimi partnerji. Na ta način lahko, kot je pravilno rekel Moses, preidemo od finančnih odnosov do resničnih partnerstev.

So pobude Team Europe, ki bodo predstavljale večino programov v partnerskih državah, dober začetek? To je odvisno od tega, ali se bodo ustrezno lotile človekovega razvoja in neenakosti, odgovarja Tanya Cox, in od tega, ali je EU pripravljena spremeniti svoj način delovanja.

Prispevek Je pomoč postala del problema, ne pa del rešitve problema? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po protestih Black Lives Matter, ki so se poleti 2020 razvili v globalno gibanje, so se bili zaposleni v humanitarnem sektorju prisiljeni soočiti z resničnostjo, da je njihovo delo prežeto s strukturnim rasizmom, o čemer se je do nedavnega komaj govorilo ali priznavalo. Dekolonizacija razvoja, humanitarne pomoči in gradnje miru – gibanje za naslavljanje ter odpravo rasističnih in diskriminatornih struktur ter norm, ki so skrite v sistemu pomoči – se pojavlja kot nujna, vitalna in tudi prepozna razprava, ki daje večjo težo obstoječim pozivom za preoblikovanje sistema.

Če se oblikovalci politik, donatorji, strokovnjaki, akademiki in aktivisti ne bodo začeli ukvarjati s strukturnim rasizmom ter s tem, kaj pomeni dekolonizirati pomoč, se sistem morda nikoli ne bo mogel preoblikovati na način, da bo dejansko preusmeril moč in vire k lokalnim akterjem.

Ugotovitve posvetovanja Peace Direct

Novembra 2020 je Peace Direct v sodelovanju z Adesom, Alliance for Peacebuilding in Women of Color Advancing Peace and Security organiziral tridnevno spletno posvetovanje, na katerem so razpravljali o vprašanju strukturnega rasizma ter kako »dekolonizirati pomoč«. V posvetovanju je sodelovalo več kot 150 predstavnikov sektorjev za razvoj, humanitarno pomoč in vzpostavljanje miru. Ugotovitve posvetovanja vključujejo naslednje:

👉 Številne prakse in odnosi v sistemu pomoči zrcalijo ter izhajajo iz kolonialne dobe, česar večina organizacij in donatorjev na t. i. globalnem severu še vedno noče priznati. Nekatere sodobne prakse in norme krepijo kolonialno dinamiko ter prepričanja, kot je ideologija »belega rešitelja«, ki je opazna pri zbiranju sredstev in komunikacijskih podobah, ki jih uporabljajo mednarodne NVO, v organizacijskih strukturah mednarodnih NVO na t. i. globalnem jugu in v stališčih nekaterih belcev – mednarodnih humanitarnih delavcev, ki delajo na t. i. globalnem jugu.

👉 Tokovi pomoči med nekdanjimi kolonialnimi silami in nekdanjimi koloniziranimi regijami pogosto odražajo njihove pretekle kolonialne odnose, pri čemer je moč odločanja koncentrirana na t. i. globalnem severu.

👉 Strukturni rasizem je tako globoko vpet v vsakdanjo kulturo in delovno prakso sektorja, da je vplival na način, kakšen odnos ima lokalno osebje do lastnih skupnosti ter kako sodeluje z mednarodnimi NVO.

👉 Določeno besedišče, ki se uporablja v sistemu pomoči, krepi diskriminatorno in rasistično dojemanje nebelskega prebivalstva. Izraz »krepitev zmogljivosti« je bil naveden kot primer, ki nakazuje, da lokalne skupnosti in organizacije ne posedujejo veščin, drugi izrazi, kot je »terenski strokovnjak«, pa ohranjajo podobo t. i. globalnega juga kot »neciviliziranega«.

👉 Številni izvajalci sektorja za pomoč z globalnega sektorja dojemajo sebe (in širše sektor), kot da delujejo nevtralno, kar ni le fikcija, ampak tudi krepi miselnost »belega rešitelja« in »belega pogleda«, ki ima svoje korenine v kolonializmu.

👉 Strukturni rasizem koristi organizacijam s t. i. globalnega severa in tudi tistim s t. i. globalnega juga, ki znajo »igrati« v sistemu. Najpogostejši primer, naveden v posvetovanju, so bile možnosti financiranja programov in raziskav, ki koristijo sorazmerno majhnemu številu »običajnih osumljencev«, tj. mednarodnim NVO, ki že imajo vzpostavljene odnose z donatorji.

👉 Eden najočitnejših izrazov strukturnega rasizma v tem sektorju je vzporedni sistem zaposlovanja osebja na t. i. globalnem jugu, ne le z vidika plač in ugodnosti, ki se jih ponuja zaposlenim na t. i. globalnem jugu v primerjavi s kolegi iz t. i. globalnega severa, temveč tudi z vidika, kako so veščine in izkušnje razvrednotene pri zaposlenih z t. i. globalnega juga.

👉 Oblikovanje programov in raziskav temelji na zahodnih vrednotah ter sistemih znanja, kar pomeni, da številni programi nenamerno ustvarijo standard, zasnovan na Zahodu, ki ga morajo izpolnjevati skupnosti na t. i. globalnem jugu. Lokalno znanje je praviloma razvrednoteno.

👉 Izzivi, s katerimi se srečujejo nebelski izvajalci pomoči, se še povečajo, če pripadajo drugim marginaliziranim skupinam, vključno z ženskami, skupnostjo LGBTQ*, skupnostjo oseb z invalidnostmi, neanglofonsko skupnostjo itd. Prizadevanja za premostitev globalno-lokalnega razkoraka se pogosto osredotočajo na posamezno identitetno skupino in ne uspejo zagotoviti presečnega pristopa.

Priporočila za donatorje, mednarodne NVO, posameznike in oblikovalce politik:

• Prepoznajte obstoj strukturnega rasizma in kolektivne odgovornosti za reševanje problema.
• Spodbujajte pogovore s prejemniki sredstev in skupnostmi o dinamiki moči, ki vpliva na odnose med donatorjem ter prejemnikom ali med mednarodno NVO in lokalnim partnerjem.
• Ustvarite prostor za spremembe, zlasti za tiste z marginaliziranimi identitetami, in pričakujte ter spodbujajte te skupine, da prevprašujejo trenutni sistem in odnose moči, ki ga podpirajo.
• Bodite pozorni na svoje besedišče. Prenehajte z uporabo zastarelega besedišča, kot je beseda »upravičenci«, in vključite skupnosti v izbiro novih načinov opisovanja izrazov, ki niso več primerni.
• Spodbujajte notranjo organizacijsko kulturo odprtosti za kritiko in zagotovite, da ta upošteva spol, starost ter druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pripravljenost nekoga na kritiko.
• Pogumno financirajte in radodarno zaupajte.
• Zaposlujte drugače in zlasti ponovno ocenite potrebo po zaposlovanju izseljenega osebja za katero koli delovno mesto v tujini.
• Zavežite se zaposlovanju bolj raznolikega osebja v pisarnah na t. i. globalnem severu.
• Vlagajte v domače znanje in cenite lokalno znanje.

POROČILO

Prispevek Poročilo o dekolonizaciji pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vse več analiz je poskušalo osvetliti nekatera od teh vprašanj, ki so bila pogosto označena s kratkoročnimi „financami za prehod“. Ta pregled virov pa povzema glavne ugotovitve in priporočila iz različnih gradiv ter opredeljuje vrzeli in področja za prihodnje raziskave. Pregled tudi pojasnjuje, kaj pomeni prehod, izstop in prenehanje pomoči, in primerja merila in politike dvostranskih in večstranskih donatorjev.

Ugotovitve in priporočila iz literature o „financiranju prehodov“ lahko pomagajo ugotoviti, kako je mogoče razvojno pomoč najučinkoviteje uporabiti med državami in okoliščinami v času stiskanja proračuna za pomoč, ocenjuje ODI.

Prispevek Od pomoči do razvojnega partnerstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glavni poudarki poročila so:

– izboljšanje splošne transparentnosti v primerjavi z letom 2018, pri čemer je več kot polovica donatorjev (od 47 skupno) dobilo oceno »dobro« ali »zelo dobro«.

– le manjšina donatorjev objavlja rezultate projektov, še manj jih objavlja preglede in ocene projektov. To omejuje zmožnost ocenjevanja učinkovitosti in vrednosti porabe pomoči.

– indeks ima pozitiven učinek – med donatorji se stremi k večji transparentnosti.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Aid Transparency Index 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenija je v letu 2018 ostala osredotočena predvsem v regijo Zahodnega Balkana. Leto 2018 je bilo pomembno tudi zaradi sprejema ključnih odločitev za preoblikovanje načrtovanja, spremljanja in vrednotenja izvajanja razvojnega sodelovanja – s sprejemom novega zakona, izvedbene uredbe in strategije do leta 2030.

Poročilo daje celovito podobo slovenske uradne razvojne pomoči. Za multilateralno, večstransko razvojno pomoč je Slovenija preko Evropske unije, sistema Organizacije združenih narodov in Skupine Svetovne banke namenila 65 odstotkov pomoči. Za bilateralno, dvostransko pomoč je  namenila 35 odstotkov pomoči.

Kot izpostavlja poročilo, je Slovenija za razvojno pomoč v ožjem pomenu namenila 19,29 milijonov evrov, 2,38 milijona evrov ali 9 odstotkov je namenila za humanitarno in postkonfliktno pomoč, 3,14 milijona evrov ali 13 odstotkov pa tvorijo administrativni stroški. Zgovorni so podatki o deležih za posamične vsebine: 39 odstotkov ali ca. 9,67 milijonov evrov so oprostitve šolnin, za projekte – skupno 41 – v partnerskih državah smo namenili 19 odstotkov ali ca. 4,71 milijonov evrov. Pozdraviti gre povečanje na slednji postavki za 30 odstotkov glede na leto 2017. 11 odstotkov ali ca. 2,73 milijonov evrov je bilo namenjenih sredstev za namenske prispevke mednarodnim organizacijam.

Obseg dvostranske humanitarne pomoči je v letu 2018 znašal ca. 2,4 milijona evrov, od tega 11 odstotkov za preventivne dejavnosti in nujni pomoči, kar je v celoti potekalo v obliki namenskih prispevkov mednarodnim organizacijam.

Poročilo je objavljeno na spletni strani MZZ.

Prispevek Objavljeno poročilo o uradni razvojni pomoči Slovenije v letu 2018 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Better Aid Scorecards razvrščajo 20 največjih bilateralnih donatoric iz OECD DAC ter evropske institucije, na podlagi tega koliko in kako dobro porabljajo razvojno pomoč v boju proti ekstremni revščini. Donatorice so vrednoteni in primerjani v treh kategorijah: količina pomoč, usmerjenost pomoči (k ljudem in krajem, ki pomoč najbolj potrebujejo) in kvaliteta pomoči. Individualni točkovalniki za 8 največjih donatoric kažejo podroben pregled njihove izvedbe.

Več o izsledkih, metodologiji in podatkih na spletni strani.

Ključne ugotovitve:

• Če bi vse vlade dosegle cilj porabe 0.7% nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč, bi se pomoč povečala za 196 milijard dolarjev – 228% povečanje v 2018.
• Samo 36 % globalne razvojne pomoči je “za spol občutljive”, kljub temu, da je neenakost spolov ena izmed glavnih ovir za preseganje ekstremne revščine.
• Večina donatoric daje manj kot tretjino pomoči, ki jo daje, najrevnejšim državam. Leta 2017 so najmanj razvite države prejele 43 milijard ameriških dolarjev (29 %) vse DAC pomoči.
• Samo v letu 2017 vsaj 17.7 milijard dolarjev URP nikoli ni zapustilo držav donatoric – to je 4 milijarde dolarjev več, kot je celotna pomoč, ki je bila investirana v 10 najrevnejših držav na svetu (13.5 milijard dolarjev).
• Donatorice ne zagotavljajo dovolj viskoih ravni kvalitete pomoči, nizke pa so tudi ravni transparentnosti.
• Donatorice se en osredotočajo dovolj na človeški kapital, tako da bi investirale v ključna področja kot so izobraževanje, socialno varstvo in zdravje, saj gre skupno za ta področja le 32 % njihove pomoči.

Po skoraj tretjini obdobja CTR je jasno, da akcije po svetu ne dosegajo ambicij, ki so jih postavili cilji in, da mnogi ljudje ostajajo ob strani. ONE upa, da bo to orodje izpostavilo potrebo po nujnem ukrepanju.

Prispevek ONE pripravil točkovalnike o doseganju CTR je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupna uradna razvojna pomoč EU znaša 0,47 % bruto nacionalnega dohodka, kar je znatno nad povprečjem drugih članic Odbora za razvojno pomoč (DAC), ki znaša 0,21 %.

EU in njene države članice so uspešne tudi pri črpanju sredstev iz drugih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Že odobreni programi v vrednosti 3,7 milijarde evrov iz načrta za zunanje naložbe naj bi spodbudili za približno 37 milijard evrov naložb za trajnostni razvoj od pričakovanih končnih 44 milijard evrov skupnih naložb.

EU podpira države partnerice tudi z jamstvi iz Evropskega sklada za trajnostni razvoj ter podporo za izboljšanje pobiranja davkov in javne porabe.

Več informacij

Poročilo OECD-DAC

Prispevek EU prepričljivo ostaja največja donatorka razvojne pomoči na svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC) je konec leta 2018 objavil poročilo o vzajemnem pregledu mednarodnega razvojnega sodelovanja Evropske unije (EU). V poročilu OECD DAC ugotavlja, da je EU pokazala vodilno vlogo v prizadevanjih za doseganje globalnih sporazumov o trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah, pa tudi pri oblikovanju mednarodnega humanitarnega okolja s celostnim pristopom h krizam in ranljivostim. Skupno načrtovanje programov, obsežna uporaba proračunske podpore in upravljanje na podlagi rezultatov, ki temelji na prednostnih nalogah države, povečujejo lastništvo in vključenost.

Med priporočili vzajemnega pregleda OECD DAC so krepitev skladnosti politik za razvoj in celostnega pristopa EU pri oblikovanju operativnih smernic za zmanjšanje revščine ter mobilizaciji zasebnih naložb za razvoj in namenjanje več sredstev najmanj razvitim državam.

CONCORD po nedavnem pregledu politik razvojnega sodelovanja v EU, članici OECD, izpostavlja več priporočil iz omenjenega celovitega in konstruktivnega pregleda, v katerem je sicer ugotovljenih več dosežkov EU, kot je tudi Evropsko soglasje o razvoju, ki predstavlja enotno vizijo za trajnostni razvoj v partnerskih organizacijah.

Ob pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okvirju, ki so v polnem zamahu, CONCORD izpostavi nekatera pomembnejša priporočila iz evalvacije:

• Naslednji finančni okvir se mora bolj osredotočiti na doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
• Ljudje in planet morajo biti v ospredju vseh zunanjih politik EU. Pri čemer CONCORD poziva, da gredo sredstva namenjena za človekov razvoj in enakost spolov, predvsem v smeri človekovega razvoja (zdravstvo, prehrana, izobraževanje in socialna zaščita) ter obenem poziva EU, da izpolni svoje druge mednarodne obveznosti, vključno z upoštevanjem 85-odstotnega merila za vse nove pobude, v katerih bo spol kot glavni ali pomemben cilj.
• Povečanje razvojne pomoči za najrevnejše države na račun držav s srednje visokimi prihodki, ki prejemajo kar 43% vse pomoči.
• Obenem se ne sme pozabiti na zagotavljanje skladnosti politik za trajnostni razvoj ter na zaveze o prispevkih najmanj razvitim državam.

Odziv v celoti je objavljen tukaj.

Prispevek Odziv konfederacije CONCORD na evalvacijo razvojnega sodelovanja Evropske unije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.