O priporočilih je potekala razprava na plenarnem zasedanju konference v Strasbourgu 21. in 22. januarja 2022, ki so se je med drugim udeležili evropski državljani ter predstavniki nacionalnih oblasti in evropskih institucij.

Prvi dve okrogli mizi lani sta bili namenjeni pogovorom o varovanju okolja in zdravja, trajnostnim vidikom gospodarstva in potrošnje ter skrbi za vse.Evropski državljani in državljanke so vabljeni, da še naprej prispevajo svoje izkušnje in zamisli o prihodnosti Evrope na večjezični digitalni platformi konference o prihodnosti Evrope.

51 priporočil o izzivih Evrope na področju podnebja, okolja in zdravja

Pripravila: PV
Foto: EU Prihodnost Evrope

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 51 priporočil o izzivih Evrope na področju podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kljub temu je družbena in državljanska vrednost tega sektorja pogosto zanemarjena in vprašljiva. Veliko skrb vzbuja dejstvo, da vlade v več državah, včasih pod pretvezo krize covida-19, omejujejo javne in finančne svoboščine organizacij civilne družbe.

EESC – European Economic and Social Committee in EESC Diversity Europe Group organizira v petek, 5.novembra, med 9.30 in 17.00, konferenco z naslovom Civil Society Organisations: Key Actors for the Future of Europe, Civilnodružbene organizacije: ključni akterji v prihodnosti Evrope

S to konferenco želijo opozoriti na ta razvoj dogodkov in zagotoviti forum za pregled stanja organizacij civilne družbe v Evropi v sodelovanju s predstavniki organizacij civilne družbe, ki delujejo na terenu, in njihovih evropskih krovnih organizacij.

Na dogodku bodo sodelovali govorniki na visoki ravni in predstavniki organizacij civilne družbe, ki delujejo v različnih državah članicah. Panelisti bodo razpravljali o:

• vrednosti, ki jo te organizacije ustvarjajo za evropske demokracije
• izzivih in ovirah, s katerimi se soočajo pri varstvu temeljnih pravic in državljanskega prostora, na podlagi prvih ugotovitev nove študije EESO o posledicah pandemije covida-19 za temeljne pravice in državljanski prostor
• izkušnjah s civilnim dialogom na nacionalni in evropski ravni,
• drugih aktualnih izzivih in odzivih civilne družbe v Evropi in
• stališčih civilnodružbenih organizacij o procesu konference o prihodnosti Evrope in prihodnjih ukrepih za krepitev organizirane civilne družbe in demokracije.

Prijavite se do 2. novembra TU.

Na dan dogodka bo prenos brez registracije na voljo na spletni strani EESO. Del konference bo v živo predvajan na FB.

Prispevek Konferenca o CDO kot ključnih akterjih v prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Udeležence bodo najprej nagovorili minister za zunanje zadeve Slovenije, dr. Anže Logar, predsednik Evropskega sveta, g. Charles Michel ter predsednik vlade Slovenija, g. Janez Janša.

V razpravah prvega dne bodo voditelji evropskih držav in visoki predstavniki Evropske unije obravnavali glavne izzive prihodnosti Evrope. Med govorci, ki se bodo pogovarjali o prihodnosti Evrope so predsednik vlade Češke, g. Babiš, predsednik vlade Slovaške, g. Heger, predsednik vlade Slovenije, g. Janša, predsednik Evropskega sveta, g. Michel, predsednik vlade Grčije, g. Mitsotakis, predsednik vlade Madžarske, g. Orban, državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Parolin, predsednik vlade Hrvaške, g. Plenković, predsednik Evropskega parlamenta, g. Sassoli, podpredsednica Evropske komisije za demokracijo in demografijo, ga. Šuica in predsednik Srbije, g. Vučić.

Med temami pogovorov bodo tudi okrevanje po epidemiji, zelena in digitalna preobrazba ter prihodnost evropske integracije – že tradicionalno ena najbolj obiskanih razprav Foruma, ki bo letos nadvse relevantna, saj panel sledi lanskemu sprejemu nove metodologije širitve, panela pa se bodo udeležili bolgarski predsednik g. Radev, slovenski premier g. Janša, črnogorski premier g. Krivokapić, kosovski premier g. Kurti, poljski premier g. Morawiecki, hrvaški premier g. Plenković, albanski premier g. Rama, makedonski premier g. Zaev ter evropski komisar za širitev g. Várhelyi. V nadaljevanju bodo o teh temah govorili vplivni nekdanji voditelji evropskih držav, predstavniki mislišč in poslanci Evropskega parlamenta.

Tematike letošnjega BSF se navezujejo tudi na ključne teme drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki poteka pod sloganom ”Together. Resilient. Europe.”, kar se nakazuje tudi v temah drugega dne, ki bodo osredotočene na okrevanje gospodarstva in turizma, grajenje temeljev za odpornejšo EU, krepitev kibernetske odpornosti, povezljivost in digitalizacijo.

Drugega dne bodo potekali tudi pogovori o krepitvi in bolj učinkovitem odzivu na podnebne spremembe, pomenu čezatlantskega sodelovanja in sodelovanje v Indo-Pacifiku, izzivih, s katerimi se soočajo države vzhodnega partnerstva ter stabilnost Sredozemlja in skupno upravljanje Jadranskega morja.

Prispevek Blejski strateški forum v znamenju pogovorov o prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Raziskava je bila objavljena pred podpisom skupne izjave o konferenci o prihodnosti Evrope. Cilj konference ustvariti bo nov javni forum za odprto, vključujočo, pregledno in strukturirano razpravo z Evropejci ter Evropejkami o vprašanjih, ki so zanje pomembna in vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

O Konferenci o prihodnosti Evrope

Tri četrtine Evropejcev meni, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pozitivno vplivala na demokracijo v EU: 76 % vprašanih se strinja, da predstavlja pomemben napredek na področju demokracije v EU, pri čemer je tega mnenja velika večina vprašanih v vseh državah članicah EU.
Vprašani so tudi menili, da bi morali pri tem dejavno sodelovati ljudje iz vseh družbenih okolij (51 %); 47 % jih meni, da bi morali imeti pomembno vlogo mladi, pa tudi nacionalne vlade (42 %) ter akademiki, strokovnjaki, intelektualci in znanstveniki (40 %).

Samo nekaj več kot polovica Evropejcev (51 %) bi želela biti sama dejavno vključena, pri čemer prednjačijo Irci (81 %), sledijo jim Belgijci (64 %), Luksemburžani (63 %) in Slovenci (63 %).

Glas državljanov in državljank v EU

Čeprav večina vprašanih (55 %) meni, da je glasovanje na evropskih volitvah najučinkovitejši način za zagotavljanje, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo glasove evropskih državljanov in državljank, je raziskava pokazala močno podporo možnosti, da bi imeli državljani EU več besede pri odločitvah v zvezi s prihodnostjo Evrope. Od 92 % vprašanih, ki menijo, da bi bilo treba bolj upoštevati glas državljanov EU.

O prihodnosti Evrope

Vprašani so bili pozvani, naj izberejo, v katero smer naj bi se Evropa razvijala v prihodnosti: primerljiv življenjski standard (35 %) in močnejša solidarnost med državami članicami (30 %) sta dva najbolj zaželena cilja razvoja Evrope. Evropejci in Evropejke dajejo prednost tudi razvoju skupne zdravstvene politike (25 %) in primerljivih izobraževalnih standardov (22 %).

Sredstva in izzivi

Evropejci in Evropejke menijo, da so glavne prednosti EU spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države (32 %) ter njena gospodarska, industrijska in trgovinska moč (30 %). Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države EU je bilo izbrano za najpomembnejšo prednost (ali sklop najpomembnejših prednosti) v 14 državah.
Podnebne spremembe nedvomno veljajo za najpomembnejši svetovni izziv, ki vpliva na prihodnost EU, pri čemer 45 % Evropejcev in Evropejk meni, da je to najpomembnejši izziv. Kot drugi in tretji izziv so Evropejci in Evropejke v podobnem deležu najpogosteje omenjali terorizem (38 %) in tveganja, povezana z zdravjem (37 %). Prisilna migracija in razseljevanje sta četrti najpogosteje omenjeni izziv, ki skrbi malce več kot četrtino Evropejcev in Evropejk (27 %).

Posebna raziskava Evrobarometra št. 500 Prihodnost Evrope je bila opravljena med 22. oktobrom in 20. novembrom 2020 v 27 državah članicah EU. Skupno je bilo opravljenih 27 034 pogovorov.

Posebni Evrobarometer št. 500 o prihodnosti Evrope

Več informacij

Pripravila: PV

Prispevek Evrobarometer: Glas državljanov vseh članic je treba pri odločitvah o EU bolj upoštevati je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Po Evropi se ljudje srečujejo z vse večjimi neenakostmi, slabšanjem življenjskih standardov, zmanjšanje kupne moči in vse več prekarnega dela, stiske zaradi politik zategovanja pasu, diskriminacije in vplivov podnebnih sprememb in uničevanja okolja. Naše zmožnosti za naslavljanje teh izzivov so odvisne od dominantnih narativ v družbi, ki nam pomagajo razumeti naravo problemov in nas vodijo proti rešitvam. Ob tem, ko ljudje iščejo odgovore, je odsotnost upanja povzročila vznik narativ nacionalizma, sovraštva, ter proti-migracijskih politik in politik varčevalnih ukrepov. Komunikacijske strategije civilne družbe se prepogosto ukvarjajo predvsem s potrebo po prepričevanju ljudi, kako resna je situacija. To je pomembno, vendar morajo naše zgodbe ljudem dajati tudi upanje. Brez upanja za prihodnost nimamo veliko možnosti graditi družb, ki jih potrebujemo za zmanjšanje neenakosti, konec diskriminacije, konec uničevanja našega okolja in soočanje z ostalimi velikimi izzivi, ki nas čakajo.«

Avtorice_ji priročnika želijo iskati načine, kako govoriti o družbi ki: dosežejo širše množice in vključijo ljudi, ki še ne razmišljajo kritično o Evropi, ki si jo želijo; ljudem omogočiti, da čutijo več upanja; odpirati pogovore in pomagati ljudem, da z njimi nadaljujejo; so uporabni za raznolike civilnodružbene organizacije, sindikate in druge, ki delajo za različne cilje v evropskih državah.

Priročnik je objavila organizacija Friends of the Earth Europe je s podporo konfederacije CONCORD, Fair Trade Advocacy Office, evropske konfederacije sindikatov  European Trade Union Confederation, Evropskega ženskega lobija, Evropskega foruma mladih, RIPESS EU—Solidarity Economy Europe in WeMove.eu, ter ob pomoči raziskovalnega centra Public Interest Research Centre. Priročnik je končni rezultat 6-mesečnega procesa, ki je vključeval anketo, analizo, enodnevno delavnico za predstavnike_ce organizacij s področja migracij, mladine, okolja, družbene pravičnosti, razvoja in solidarnostne ekonomije, testiranje idej v fokusnih skupinah v 5 različnih državah (Avstrija, Hrvaška, Danska, Francija, Poljska) in pripravo priročnika na podlagi zaključkov.

Priročnik v angleščini lahko najdete tukaj.

Prispevek Nov priročnik »How to talk about the societies we want in Europe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc iz Platforme SLOGA je v svojem prispevku opozoril na to, ali ponujeni scenariji odgovarjajo na stvarna vprašanja državljank in državljanov Evropske unije. Pri tem je izpostavil civilnodružbeni scenarij “trajnostne Evrope za vse” ter pomen nacionalnega NVO manifesta za razpravo o prihodnosti Slovenije v EU. Hkrati je opozoril na strukturne spremembe civilne družbe v EU in globalno, kjer prihaja do temeljitega prevpraševanja njene, nekoč skoraj apriorno priznane, legitimnosti in kredibilnosti.

Prispevek Na FDV o prihodnosti Evropske unije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 V zvezi z zunanjepolitičnim področjem Komisija poudarja pomen trajnostnega svetovnega reda, ki bi temeljil na skupnih pravilih in programih. EU bi lahko spodbujala sprejetje novih pravil o enakih konkurenčnih pogojih za odpravo škodljivih in nepoštenih ravnanj, kot so davčne utaje, državne subvencije ali socialni damping. Proti nepoštenim praksam bi lahko pomagali tudi učinkoviti instrumenti trgovinske zaščite in večstransko sodišče za naložbe.

Na domačem prizorišču se Komisija zavzema za zaščito in krepitev vloge državljanov s trdnimi socialnimi politikami ter podporo vseživljenjskemu izobraževanju in usposabljanju.

Progresivne davčne politike, naložbe v inovacije in odločne politike na področju socialnega varstva bi lahko pripomogle k bolj pošteni prerazporeditvi bogastva.

Globalizacija je EU zelo koristila, vendar je s seboj prinesla tudi številne izzive. Svetovna trgovina je povečala gospodarsko rast v EU in podprla delovna mesta, a koristi niso samodejne in vsi državljani jih niso enakomerno deležni. Drugod po svetu ne veljajo vselej enaki standardi zaposlovanja, varstva okolja ali varnosti, kar evropskim podjetjem otežuje konkurenčnost ali povzroča celo izgubo delovnih mest. Vendar rešitev ni ne v protekcionizmu ne v politiki nevmešavanja. Komisija meni, da si mora EU v sodelovanju z državami članicami in regijami ter mednarodnimi partnerji prizadevati, da bi se koristi globalizacije bolje porazdelile.

Razmislek o izkoriščanju globalizacije je nadaljevanje bele knjige o prihodnosti Evrope, ki je bila objavljena 1. marca ter predstavlja najpomembnejše izzive in priložnosti za Evropo v prihajajočem desetletju. Bela knjiga je poleg tega začetek procesa, v katerem bodo države EU-27 odločale o prihodnosti svoje Unije. Da bi spodbudila razpravo, bo Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in zainteresiranimi državami članicami gostila vrsto razprav o prihodnosti Evrope v mestih in regijah po vsej Evropi.

Podrobnejše informacije

Prispevek Komisija začenja razmislek o izkoriščanju globalizacije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.