Namen podeljevanja statusa je širša podpora gibanju za pravično trgovino in večja mobilizacija akterjev, ki lahko pripomorejo k temu, da trgovina postane bolj pravična. Pravična trgovina v središče postavlja človeka in okolje ter s tem spreminja odnose v globalnih dobavnih verigah, vedno bolj pa vpliva tudi na ta razmerja v lokalnih okoljih.

Občine, ki bodo pridobile status pravičnotrgovinskega mesta, bodo več pozornosti namenile pravičnotrgovinskim praksam v lokalnem okolju, podprle prakse socialne ekonomije, spodbujale več globalnega učenja v šolah in ohranjale zdravo okolje v občini.

Več o kriterij in postopku pridobivanja statusa na spletni strani Zavoda za pravično trgovino.

Pripravil: AK

Prispevek Kako do statusa pravičnotrgovinskega mesta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekti morajo biti izvedeni med 1. februarjem in 31. marcem 2022.

Obrazec za prijavo.

11. januarja 2022 bodo organizirali informativni spletni seminar (za vprašanja pred prijavo).

Rok za prijavo je 21. januar 2022.

Prispevek Razpis za mlade zagovornike pravične trgovine je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na svetu vsako leto proizvajamo več in več oblačil in s tem vedno več tekstilnih odpadkov. Da bi količino odpadkov zmanjšali, si izmišljamo vedno nove načine, kako jih reciklirati, a to še zdaleč ne bo rešilo naše težave – večina tekstilnih odpadkov še vedno konča na odpadih in v sežigalnicah. 

Zato je še vedno najboljša rešitev ta, da oblačilom močno podaljšamo njihovo življenjsko dobo. To pa pomeni, da jih nosimo dlje – takšne, kot so, popravljene ali rahlo predelane. In ker vemo, da je v vaših omarah že kar nekaj oblačil iz druge roke, vam tokrat ponujamo še eno priložnost, da jih pokažete.

Pobrskajte po svoji omari, izberite najbolj zanimive kose ter iz njih sestavite čim bolj zanimivo kombinacijo in sodelujte v našem NATEČAJU ZA NAJBOLJ IZVIRNI »STYLING« IZ RABLJENIH OBLAČIL. Izmed vseh prejetih, jih bomo izbrali 10 ter jih nagradili s fotografiranjem. Prijave zbiramo do ponedeljka, 6. septembra 2021.

Izmed vseh nastalih fotografij bomo izbrali najboljše ter pripravili spletno razstavo. Pri fotografiranju in pripravi razstave bodo sodelovali fotografi projekta FAIR FOTO, ki že nekaj let zapored predstavlja modo na drugačen način. Izpostavlja proizvajalce, ki izdelujejo oblačila in modne dodatke brez izkoriščanja ljudi in okolja. Izdelke pa vedno nosijo modeli_ke, ki ta oblačila nosijo tudi v vsakdanjem življenju. Vse nastale vaše fotografije pa boste prejeli tudi vi za lastno uporabo.

Sodeluj tudi ti! Prijavi svoj »styling« še danes in si zagotovi profesionalno fotko v svojem najljubšem »stylingu« iz svojih rabljenih oblačil.

Prispevek Natečaj za stajling v rabljenih oblačilih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropski gospodarski model troši, kot da bi imeli na voljo dva planeta in ne samo enega in globalni gospodarski model služi bogatenju manjšine na račun večine, je uvodoma ponudila izročnico novinarka Kristina Božič, ki je vodila razpravo, v kateri so sodelovali Živa Lopatič, dobra poznavalka pravične trgovine in vodja trgovine 3Muhe, Max Zimani iz Zavoda Global in Skuhne, in dr. Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Nekaj poudarkov iz razprave:

Izdelki pravične trgovine so luksuzni izdelki. Luksuzni zato, ker jih ne potrebujemo za preživetje, zato ni potrebno, da so poceni.

Živa Lopatič

Lepotni popravki ne bodo zadoščali. Razmisliti moramo, kako preobraziti načine gospodarske pa tudi politične organiziranosti.

Lidija Živčič

Nujna bi bila samoorganizacija socialnih podjetij. Mogoče je v času slovenskega predsedovanja EU čas, da se premaknemo naprej proti ustanovitvi sveta za socialno podjetništvo.

Max Zimani

Koristne povezave:

Povzetek poročila o Ekonomiji blaginje v slovenščini:

Celotno poročilo o Ekonomiji blaginje:

Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno«

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami

Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališče Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ekonomiji blaginje naproti: od teorije k praksi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V času pandemije se je pokazala ranljivost sistema, ki v pehanju za dobički manjšine še bolj potiska na obrobje velike množice delavcev, kmetov in drugih, še kako pomembnih akterjev za delovanje naše družbe. Gibanje za pravično trgovino, Focus – društvo za sonaraven razvoj in Ekologi brez meja si že ves čas svojega delovanja prizadevamo, da bi pridelava, predelava in trgovinska izmenjava potekale na način, ki pred ustvarjanje dobička postavlja dostojno življenje in ohranjeno okolje. Trajnostni razvoj in etično trgovanje sta kot prioriteti še posebej pomembni zdaj, ko načrtujemo in začenjamo obnovo sveta po pandemiji koronavirusa. Zdaj je tudi priložnost za preobrat k pravičnosti. Na to opozarjamo tudi preko projektov

Obleka naredi človeka, v okviru katerega opozarjamo na prekomerno potrošnjo oblačil ter izkoriščanje ljudi in okolja v dobavnih verigah, ter

Futr za jutr (Our Food Our Future), ki posega na področje prehrane in spodbuja bolj etičen in trajnosten način prehranjevanja med mladimi, prek sprejema zakonodaje na področju dolžne skrbnosti človekovih pravic in okolja v vrednostnih verigah pa tudi za zaščito malih kmetov in delavcev.

Ob svetovnem dnevu pravične trgovine v Sloveniji ponavadi pripravimo Fair Trade Piknik, na katerem izmenjujemo dobre ideje, prakse in znanja, pa tudi oblačila, pridelke in semena, pečene dobrote in še več. Ker je pandemija posegla tudi v način obeleženja tega dne, saj so druženja in izmenjave večjega števila akterjev onemogočena, bomo tega letos zamenjali za fotografiranje s “fair” izdelkom.

Vabimo vse, da se pridružijo pozivu za obnovo sveta po koncu pandemije, za bolj pravičen in trajnostni način delovanja našega sveta. Sodelujete lahko tako, da se fotografirate s svojim najljubšim “fair” izdelkom in sliko objavite na svojih družbenih omrežjih z označbama #BuildBackFairer in @pravicnatrgovina. Ali pa se pridete s svojim najljubšim izdelkom fotografirat v soboto, 8. maja 2021, med 10. in 14. uro pred Pravično trgovino MUHE in praznujete z nami.

Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji

Ključno je, da v prizadevanjih za pravičnejši sistem sodelujemo v čim večjem številu. Bodisi preko pozivov odločevalcem k sprejemu ukrepov, kot tudi preko vsakodnevnih dejanj. Zavezanost in podporo pravičnim trgovinskim praksam lahko pokažemo tudi preko individualnih potrošniških praks in udeleženostjo v skupnih akcijah. Pa četudi v medmrežju.

 Živa Kavka Gobbo, predsednica organizacije Focus

Prispevek #BuildBackFairer – za pravičnejšo obnovo sveta po pandemiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi cilj novega projekta Obleka naredi človeka je ugotoviti stanje na področju oblačil v Sloveniji, in sicer tako z vidika količine oblačil, ki so na voljo v trgovinah, kot tudi količin tekstilnih odpadkov. Predvsem jih zanima, kaj se z oblačili zgodi, ko pristanejo v zbirnih centrih ter kakšni so trendi na področju ponovne uporabe in reciklaže. Na potrošnike so tako naslovili anketni vprašalnik, s katerim želijo podrobneje raziskati, koliko oblačil kupujejo, zakaj in kaj naredijo z njimi, ko jih ne nosijo več. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo že več kot 1.200 posameznikov, je za izpolnjevanje na voljo še do konca novembra. Hkrati pa raziskava poteka tudi med drugimi relevantnimi deležniki na področju (odpadnega) tekstila.

Rezultati raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnje zagovorniško in ozaveščevalno delo, bodo objavljeni predvidoma v začetku naslednjega leta. Do takrat pa vse tri organizacije, ki jih je združil projekt, financiran s strani programa ACF Slovenija, pozivajo k spremljanju informativnih vsebin na novem Instagram profilu Obleka naredi človeka.

Dodatne informacije:

• Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenije, 041 352 075, ziva@pravicna-trgovina.si
• Katja Sreš, Ekologi brez meja, 040 255 433, katja.sres@ocistimo.si
• Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, ziva@focus.si

Prispevek Obleka naredi človeka – tri nevladne organizacije združile moči za manj odpadnih oblačil je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V sklopu projekta so pripravili anonimni vprašalnik o navadah in ravnanju z oblačili v Sloveniji. Prosijo vas za 10 minut vašega časa za odgovarjanje na zanimiva vprašanja.

Razširite besedo med svojimi prijatelji!

Prikazna slika: Focus

Prispevek Sodelujte v največji raziskavi o navadah in ravnanju z oblačili v Sloveniji! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V njej najdete recepte podpornikov pravične trgovine, ki jim ni vseeno, kakšne sestavine pridejo na njihov krožnik in so se ob svetovnem dnevu pravične trgovine odzvali na njihov kuharski izziv. Vse uporabljene sestavine so pridelane lokalno in ekološko ali v sistemu pravične trgovine. Knjižico PraviLNo pečeno je tudi letos izdalo društvo Focus v sodelovanju s Pravično trgovino Slovenije.

Komisija zaradi letošnjih okoliščin žal jedi ni ocenjevala v živo, ampak je ocenila le prispele recepte s fotografijami. Danilo Ivanuša – Knedl, ki z inovativnimi pristopi in kuhanjem navdušuje mlade in malo manj mlade za zdravo in pravično hrano in Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine Slovenija, sta skupaj s sledilci FB kot najboljše nagradila Čokoladni kipnik z jagodnim prelivom, Kavno lešnikovo torto in Borovničevo pito z limono.

Prispevek Izšla je knjižica receptov PraviLNo pečeno 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Banane so četrti najpomembnejši osnovni pridelek (po pšenici, koruzi in rižu) na svetu. Sektor pa se sooča z različnimi vprašanji trajnosti, vključno z boleznimi, vplivi podnebnih sprememb, prekomerno uporabo pesticidov in slabimi delovnimi praksami.

Glavne ugotovitve poročila so:

• Severna Amerika in Evropa spodbujata povpraševanje po trajnostno pridelanih bananah, ki na nekaterih trgih predstavljajo 10-odstotni delež.
• Od leta 2008 do 2016 je proizvodnja banan, skladnih s t.i. Voluntary Sustainabily Standard – VSS (Prostovoljni standardi trajnosti), zrasla in predstavlja vsaj 7 % sektorja (36% izvoza).
• Rainforest Alliance, Organic in Fairtrade so top VSS v sektorju.
• Ocenjuje se, da bo svetovna poraba banan do leta 2025 dosegla 136 milijonov ton, za 20 milijonov ton več kot leta 2017.
• Banane predstavljajo pomemben vir hrane in zanesljivo oskrbo za več kot 400 milijonov ljudi.
• Azija je regija z največjo pridelavo, vendar 80% izvoženih banan prihaja iz Latinske Amerike in Karibov.

Prvih pet poročil v seriji se osredotoča na kavo, kakav, čaj, sladkor in palmovo olje. Prihodnji poročili bosta zajeli bombaž in sojo.

Publikacija je sicer na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Poročilo “Sustainable Marketplace Series: Bananas” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen Svetovnega dneva pravične trgovine je spodbuditi javnost, da izbira blago pravične trgovine in tako postane pravičen in etičen potrošnik. Tema letošnjega dneva je Planet pravična trgovina #PlanetFairTrade, podjetja za novo gospodarstvo.

Piknik bodo soustvarili različni podporniki pravične trgovine, ki s svojim delovanjem ali aktivnostmi prispevajo k zavedanju o pomembnosti življenja po načelih pravične trgovine v vsakdanjem življenju. Za udeležence so pripravili kratka video navodila glede obveznih vsebin, med katere sodijo:

• ustrezna lokacija (lahko vse od dnevne sobe do bližjega parka)
• dek’ca
• hrana in pijača rastlinskega izvora, narejena iz pravičnih, ekoloških in/ali lokalnih sestavin(certifikat Fair Trade ali je pridelana lokalno in ekološko)
• izmenjava (lahko le nasmeha, fotografije ali pa novega znanja).

Udeležence vabijo, da se jim pridružijo vsak s svoje lokacije in delijo z njimi video ali fotografijo z opisom druženja in oznako #FairTradePiknik, na Razpršenem Fair Trade pikniku na FB.

Del pravičnega druženja je tudi izziv za ljubiteljske kuharje in kuharice PraviLNO Pečeno 2020. Zainteresirane vabijo, da jim pošljejo recepte iz sestavin, ki ustrezajo kriterijem znanega porekla (sestavine iz sistema pravične trgovine oz. pridelane lokalno ekološko). Recepti bodo vključeni v knjižico receptov, ki jo bodo pripravili po koncu tekmovanja, prvi trije pa bodo nagrajeni z bonom za Pravično trgovino 3MUHE. Več v prijavnici. Vabljeni pa k branju lanskih receptov.

Sledite jim lahko na FB dogodku Razpršeni Fair Trade Piknik , spletni strani Focus društvo za sonaraven razvoj in Pravična trgovina Slovenija , Instagramu in Twitterju.

Prispevek Pridružite se razpršenemu Fair Trade pikniku je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Cilji so ambiciozno postavljeni za odpravo revščine “v vseh njenih oblikah in povsod”, medtem ko ne smemo pustiti nikogar ob strani. Predstavljajo veliko priložnost za izboljšanje življenj 1,3 milijarde malih kmetov in kemtijskih delavk_cev, na katere se svet zanaša za proizvodnjo naše hrane in za ohranjanje našega planeta. Cilj trajnostnega razvoja 1, odpraviti lakoto v vseh oblikah in povsod – je ključen za misijo Fairtradea. Vse naše delo izhaja iz tega vseobsegajočega cilja, ko poskušamo zagotoviti, da bi trgovina omogočala trajnostne zaslužke za revne male kmete_ice in delavke_ce.”

“Poleg našega dela z proizvajalci, potrošniki in podjetji, gledamo tudi na dolgoročne in kompleksne ovire za preseganje revščine in trajnost za kmete in kmetijske delavke_ce. To vključuje razumevanje politik, ki dajo možnosti ali onemogočijo revnim kmetom ali delavkam_cem priložnosti za uspeh in podpiranje teh kmetov ter delavcev_k pri naslavljanju teh ovir neposredno.

Nekateri izmed ključnih organizacijskih principov, ki povezujejo naš prispevek k CTR-jem, so:

• večdeležniška perspektiva,
• k pravicam usmerjen pristop,
• gradnja kapacitet in organizacijski razvoj,
• vključujoče lastništvo od spodaj navzgor,
• enakovredna participacija,
• prisotnost v 74 državah, kjer so proizvajalci, potrošniki in javnost.

Medtem ko so vsi cilji relevantni za proizvajalce Fairtrade, Fairtrade še posebej močno vlogo igra pri tistih, ki so povezani s trgovino in izvoznimi dobavnimi verigami. Ta kratka publikacija prinaša študije primerov dela dela, ki ga Fairtrade opravlja na področju ključnih CTR-jev, vključno s cilji 2, 5, 8, 12, 13, 16 and 17. Publikacija prikazuje oprijemljive načine, na katere je možno doseči rezultate v partnerstvih z drugimi.”

Celotno publikacijo v angleščini najdete tukaj.

Prispevek Cilji trajnostnega razvoja in pravična trgovina je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Še nedavno je bila banana samo banana – samo ukrivljeno rumeno sadje. Vse, kar ste vedeli, ko ste kupili šop banan leta 1986 je bilo, da stanejo okrog 97 centov na kilogram. Niste vedeli, ali so organske ali brez pesticidov. Niste vedeli, če so prišle s Kostarike ali iz Dominikanske republike. In vsekakor niste bili vabljeni, da vas skrbi za kmete, ki so jih vzgojili – ali, če so njihovi otroci hodili v šolo, ali, če so njihove vasi imele ambulante. Samo vzeli ste svoje banane in odšli do naslednje police po vašo kavo ali čaj ali čokolado, nič pametnejši glede tega, od kod so vse te stvari prišle, ali o ljudeh, ki so jih proizvedli.

Takrat so bile države, ki so proizvedle te dobrine in še številne druge, bile znane samo kot Tretji svet, in navada ne skrbeti za pogoje za kmetovanje je bila zapuščina njihove kolonialne preteklosti. Stoletja je trgovina poganjala kolonialni projekt in izkoriščanje je bilo njen glavni namen. Kmetje iz Azije, Afrike in Južne Amerike so bili prisiljeni gojiti poljšine, ki so jih podjetja iz imperijev hotela, delati v obupnih razmerah, in pridelke prodajati po zelo nizkih cenah. V zadnjem stoletju so se imperiji stopili, trgovina pa je ostala – z neravnovesjem, ki ga je trg upravičil, saj je “učinkovito” plačevati kmete najmanj kar je možno. V sedemdesetih letih so pridelovalci kakava v Gani pogosto dobili manj kot 10 centov od vsakega dolarja, ki so ga njihova kakavova zrna zaslužila na trgu dobrin; kot del prodajne cene čokoladne tablice, je bil njihov delež še manjši. Otroško delo je bilo običajno. Izdelovalci čokolade so prosperirali in njihovi kupci so dobro kupovali; kmetje so ostali revni.

Potem, v poznih osemdesetih, ste začeli slišati več o teh kmetih, njihove zgodbe so se pojavljale na televiziji ali v časopisih, ali celo na etiketah na izdelkih, ki ste jih kupili. Vzroki so bili raznoliki. Okoljsko zavedanje se je povečevalo. cene nekaterih dobrin so srtmo padale, kar je postavilo kmetijske zaslužke v še večjo nevarnost kot običajno. Obstajale so že majhne skupine, ki so zahtevale pravičnejšo trgovino: “majhne trgovine so se pojavljale v mestih po evropi, ki so projdalae izdelke … ki so bili kupljeni po pravičnih cenah neposredno od majhnih proizvajalcev v tujini”, je opisal eden izmed poinerjev. Do zgodnjih devetdesetih so se te iniciative začele združevati v večjo mednarodno bitko za radikalno reformo našega odnosa do tistega, kar kupimo. Trgovina je bila dolgo sama po sebi nepravična, toda zdaj je obstajalo rastoče gibanje za ozaveščanje potrošnikov o nepravičnosti in celo za ukrepanje za izravnavo te nepravičnosti …”

Članek si v celoti v angleščini lahko preberete tukaj.

Vir: The Guardian

Prispevek Izzivi za pravično trgovino? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.