Poziv je namenjen odločevalcem, naj najdaljše slovenske reke, reke Save, njenih z Naturo 2000 varovanih odsekov ter edinstvenih živalskih in rastlinskih habitatov ne uničijo s trajnimi, megalomanskimi hidroenergetskimi objekti, pač pa naj – nasprotno –  vse napore usmerijo v zaščito naravnega rečnega ekosistema in ohranitev bogate biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prihodnost.

Vlada je 9. decembra 2020 sprejela odločbo, s katero je nosilcem posega v naravo dovolila prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave za HE Mokrice na spodnji Savi. Poleg tega je jeseni 2020 prižgala zeleno luč za zajezitev srednje Save, kjer je od Tacna do Suhadola načrtovana veriga kar desetih novih velikih hidroelektrarn. Uresničitev tega nadvse invazivnega investicijskega načrta pomeni uničenje reke Save in njenega ekosistema na celotnem odseku od Mavčič do državne meje (s pričakovanimi čezmejnimi vplivi), kar ni in ne more biti nacionalni interes Slovenije. Tudi povečana poraba električne energije nikakor ne opravičuje uničenja rečnih ekosistemov, saj so ukrepi za zmanjšanje porabe energije nezadostni ali zanemarjeni.

Uresničitev investicijskega načrta na Savi bi bila usodna za številne živalske vrste, zlasti ribe. Samo na območju srednje Save živi dobra tretjina ribjih vrst Slovenije, v porečju Save pa kar 26 vrst rib, ki za preživetje potrebujejo hitro-tekoče vode; za 12 vrst so migracije ključnega pomena, saj v različnih življenjskih fazah potrebujejo različne habitate, ki jih lahko zagotavlja le neprekinjen habitatni koridor, torej reka brez pregrad in jezov. Izpostavljamo zgolj sulca, ki sodi med ogrožene in zavarovane evropske vrste, katere najbolj vitalna populacija jugovzhodne Evrope živi ravno na območju srednje Save – prav tam, kjer je načrtovana veriga hidroelektrarn. Z izgradnjo visokih pregrad na Savi bi sulec s tega območja najverjetneje povsem izginil.

Hidroelektrarne predstavljajo trajno (in nikakor trajnostno!) spremembo tekočega vodnega ekosistema – spremembo, ki ima nepredvidljiv in nevaren vpliv na vire pitnih voda. Ob izgradnji desetih HE na srednji Savi bi veriga akumulacijskih jezer prinesla akumulacijo nevarnih snovi in grožnjo oskrbi z vodo znatnega dela države, predvsem prebivalstva Ljubljane, ki se oskrbuje s kakovostno pitno vodo s savskega proda na severnem delu Ljubljanske kotline.

»Govorjenje o zeleni energiji iz hidroelektrarn je z vidika ekosistemov in narave popoln nesmisel. Ne gre za nikakršno zeleno energijo, razen seveda, če govorimo o zeleni barvi evtrofiziranih akumulacij … Vprašati se moramo, ali smo kot družba že toliko zreli, da prenehamo ugotavljati, kakšne odpustke v obliki omilitvenih, izravnalnih ukrepov in nadomestnih habitatov si lahko privoščimo, da lahko neko naravno vrednoto uničimo. Če reko pregradimo, reke ni več. Konec. Po svetu že podirajo jezove na rekah, mi pa bi ves čas nekaj gradili!« opozarja  prof. dr. Mihael J. Toman, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, prvopodpisani pod poziv za ohranitev reke Save brez hidroelektrarn (v prilogi) .

Raziskave v Evropi in po svetu nesporno potrjujejo daljnosežne škodljive posledice zajezitve rek, zato je gradnja hidroelektrarn v sedanjem času družbeno in okoljsko nesprejemljiva. Načrtovana pozidava reke Save, njenih še zadnjih neprizadetih in ohranjenih območij,  je v nasprotju z evropskim Zelenim dogovorom, ki zaradi nujne zaščite biotske raznovrstnosti in obnove degradiranih ekosistemov kot cilj do leta 2050 postavlja povrnitev najmanj 25 tisoč kilometrov rek EU v stanje pred njihovo regulacijo.

V tem duhu podpisniki pobude pozivajo odločevalce – v prvi vrsti vlado RS, da se v nacionalnemu energetskem programu odreče nadaljnji gradnji novih hidroelektrarn na slovenskih rekah, še posebej v ohranjenem rečnem delu srednje Save.

Poziv za ohranitev reke Save

Prispevek Poziv za ohranitev reke Save brez (novih) hidroelektrarn je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta fosilnim gorivom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prijavitelje pozivajo, da presežejo okvir politične ekonomije. Še posebej pozdravljajo prispevke, ki naslavljajo raznolike pomisleke in ki povezujejo kritike sistemskega, zgodovinskega in nenehnega kolonialnega in imperialističnega nasilja s kritikami nevzdržljivega gospodarskega modela, ki temelji na neskončni rasti na omejenem planetu.

Rok za oddajo prispevkov je 31. avgust 2020.

Več.

Prispevek Journal of Globalisation, Societies and Education: poziv za prispevke je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Rok za prijavo oz. namero za sodelovanje je 29. maj 2020, rok za oddajo člankov pa je 3. julij 2020. Več informacij o posebni številki in poziv najdete tukaj.

Prispevek Poziv za prispevke za Policy and Practice: A Development Education Review je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Poziv za organizacije: Izobraževanje na delu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ko je nekaj opredeljeno za krizo, nas običajno skrbi. Razmišljamo, kaj storiti. Sprejmemo potrebne ukrepe. Včasih to »pospremimo« še z nervoznim vznemirjanjem, tudi če slednje ne prispeva k ničemer. Ne rečem, da številne ljudi ne skrbijo posledice podnebnih sprememb – zlasti mladi so zadnje čase aktivni pod prodornim vodstvom švedske najstnice Grete Thunberg in njenega gibanja Petki za prihodnost, a kot se je posrečeno izrazil naš generalni sekretar Kumi Naidoo, je večina naših ukrepov na ravni »preurejanja ležalnikov na Titaniku«.

Treba pa je narediti še veliko več, tudi v Sloveniji. Ko smo že ravno pri naši državi: v Amnesty smo se poleg številnih drugih organizacij in množice ljudi pridružili pobudi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Umanotere, društva Focus in Greenpeace Slovenije, naj slovenska vlada »podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati«. Neznansko pomembno je, da ta poziv množično podpišete! Najdete ga tukaj: podnebnakriza.si.

Od pravice do življenja do vode in sanitarij

Katastrofalne posledice podnebnih sprememb so že tu, ljudje zaradi njih že umirajo in brez ukrepanja se bodo ti negativni pojavi še povečevali. Prostora tukaj ne bom namenjala pojasnjevanju tega, kako je človek povzročil podnebno segrevanje in s tem te spremembe. Namesto tega se bom posvetila povezavam med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami.

Podnebne spremembe ogrožajo življenja ljudi, najbolj očitno se to vidi pri ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so neurja, poplave in požari. Tajfun Yolanda na Filipinih je leta 2013 ubil skoraj 10.000 ljudi. Poletni vročinski val v Evropi leta 2003 je povzročil smrt 35.000 ljudi. Življenja pa so ogrožena tudi na manj vidne načine: Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bodo podnebne spremembe med letom 2030 in 2050 letno povzročile 250.000 smrtnih žrtev zaradi malarije, podhranjenosti, driske in toplotnega stresa.

Glede pravice do zdravja velja izpostaviti večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi vročinskih rekordov in velikih požarov. Zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah se bo povečalo tveganje podhranjenosti. Večja pa bo tudi nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo.

Tudi vpliv na pravico do bivališča lahko že spremljamo. Ekstremni vremenski dogodki (hude poplave, požari) že uničujejo domove ljudi, zaradi česar so se prisiljeni odseliti. Suša, erozija in poplave lahko sčasoma spremenijo okolje, da ni več primerno za življenje; dvigovanje morske gladine pa ogroža domove milijonov ljudi na nizko ležečih območjih sveta.

Kombinacija dejavnikov, kot so taljenje snega in ledu, zmanjšana količina padavin, višje temperature in dviganje morske gladine, vplivajo na kakovost in količino vodnih virov. Že več kot milijarda ljudi nima dostopa do čiste vode, podnebne spremembe pa bodo to še poslabšale. Cikloni in poplave vplivajo na infrastrukturo dobave vode in sanitarij, onesnažujejo vodo in tako prispevajo k širjenju bolezni.

Podnebni aparheid?

Posebni poročevalec Združenih narodov za ekstremno revščino in človekove pravice Philip Alston junija letos ni izbiral besed. Svetu je sporočil, da je v vedno večji nevarnosti »podnebnega apartheida«, v katerem bodo bogati lahko plačali, da uidejo vročini, lakoti in konfliktom, ki jih povzroča vedno večja podnebna kriza, medtem ko bodo ostali trpeli. Meni, da niso ogrožene le pravice, predstavljene v prejšnjem delu, ampak tudi demokracija in vladavina prava. Kot so zapisali pri ZN, slovesni govori vladnih predstavnikov ne vodijo do otipljivih ukrepov. »Države so šle mimo vseh znanstvenih opozoril in mejnikov; kar se je nekdaj zdelo kot katastrofalna otoplitev, se zdaj dojema kot najboljši možen scenarij,« je bil kritičen Alston. »Celo danes vse preveč vlad dela kratkoročne korake v napačno smer.«

Ne investirati v industrijo fosilnih goriv

Tudi v Amnesty smo se odločili sprejeti še dodatne ukrepe na tem področju. Za zmanjšanje našega okoljskega vpliva si bomo prizadevali za ogljično nevtralnost do leta 2035, potovanja z letali bomo zmanjšali za tretjino in še povečali število virtualnih mednarodnih sestankov. Kot organizacija smo se na globalni in lokalnih ravneh zavezali, da bomo nehali investirati v industrijo fosilnih goriv. S tem smo se pridružili globalnemu pozivu, sproženemu leta 2011, na katerega se je odzvalo že 1100 investitorjev (zavarovalnice, verske skupine, univerze …), ki so se zavezali prodati svoje investicije v vrednosti 9,94 bilijona ameriških dolarjev. Gibanje »odrekanja investicij« (divestment movement) je postalo mogočna sila, ki lahko pokaže svetu, da lahko vsak od nas izbere investicijo v rešitve za podnebno krizo.

Mwikali Muthiani, predsednica Mednarodnega odbora Amnesty International (to je telo prostovoljcev, ki na mednarodni ravni bdi nad delovanjem organizacije), je ob tem dejala: “Vse preveč finančnih institucij obravnava industrijo fosilnih goriv kot sprejemljivo investicijo. Čas je, da se vprašamo, ali bi morali to pravzaprav dojemati kot smrtonosno igro na srečo, ki ogroža prihodnost nas vseh.”

Da rečejo »bobu bob«, so se maja letos odločili tudi pri britanskem časopisu Guardian. V svoj stilski priročnik so vključili izraze, ki bolj natančno opisujejo krizo, s katero se sooča svet. Namesto podnebnih sprememb bodo raje pisali o podnebni krizi ali zlomu. Kot je pojasnila odgovorna urednica Katharine Viner, želijo biti znanstveno natančni, hkrati pa jasno komunicirati. Podnebne spremembe, je dejala, zvenijo precej pasivno in milo, v resnici pa znanost govori o katastrofi za človeštvo.  

Prosim, če se še niste, se aktivirajte tudi vi: takoj zdaj lahko podpišete peticijo na  podnebnakriza.si.

Metka Naglič, Amnesty Slovenija

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Človekove pravice in podnebne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nominacijo za nagrado, ki je bila prvič podeljena leta 2013, lahko poda katerikoli posameznik, nevladna organizacija ali institucija, ki deluje na področju varstva človekovih pravic.

Razglasitev dobitnika in podelitev nagrade v višini 60.000 EUR bosta potekala 30. septembra 2019 v času jesenskega zasedanja PSSE.

Celotna informacija o nagradi, vključno z obrazcem in navodili, je dostopna na spletni strani PSSE.

Vir: CNVOS

Prispevek Razpis za nagrado Vaclava Havla za človekove pravice za leto 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pozor! Ta postopek izbora poteka vzporedno s postopkom izbora 7 predstavnikov nevladnih organizacij v Svet, ki ga izvaja CNVOS. Prostovoljska organizacija se lahko kot upravičenec prijavi v obeh postopkih izbora, a lahko svojega kandidata za člana sveta predlaga samo v enem postopku (torej ga predlaga bodisi v tem postopku bodisi v postopku, ki ga izvaja CNVOS).  Prostovoljska organizacija tudi ne more predlagati različnih kandidatov v obeh postopkih. Ravno tako ne more biti ista oseba predlagana kot kandidat v obeh postopkih s strani različnih organizacij.

Slovenska filantropija je z Ministrstva za javno upravo prejela poziv k imenovanju treh predstavnikov prostovoljskih organizacij in njihovih namestnikov v Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Predstavnike in njihove namestnike se imenuje za obdobje štirih let, z enkratno možnostjo ponovnega imenovanja. Naloge Sveta so opredeljene v Sklepu o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Ena glavnih nalog sveta je spremljanje Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva

 Zaželeno je, da predstavniki prostovoljskih organizacij dobro poznajo področja delovanja prostovoljskih organizacij, razvojne dokumente, ki vplivajo na položaj prostovoljskih organizacij, potrebe širšega okolja in mednarodne trende.

V skladu z načeli demokratičnega izbora bodo postopek izbora predstavnikov prostovoljskih organizacij izvedli tako, kot nalaga Poslovnik za postopek izbora predstavnikov prostovoljskih organizacij v Svet vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

Prostovoljska organizacija, ki bo predlagala svojega kandidata, mora v prijavnici obvezno navesti krajšo predstavitev kandidata. Iz predstavitve naj bodo razvidne njegove reference s področja poznavanja delovanja prostovoljskih organizacij, razvojnih dokumentov, ki vplivajo na položaj prostovoljskih organizacij, potrebe širšega okolja in mednarodne trende.

Prijava mora vsebovati podpis zastopnika prostovoljske organizacije in podpis kandidata, v kolikor se ga predlaga. V primeru pošiljanja prijave po elektronski pošti, mora ta vsebovati faksimile podpisa ali skenirano podpisano prijavo.

Prijave pošljite:

• po pošti na naslov: Slovenska filantropija, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana ali
• po elektronski pošti na: slovenska@filantropija.org

Ne glede na način ali datum pošiljanja mora prijava prispeti na enega od zgornjih naslovov najkasneje do 31. 1. 2019 do polnoči.

Več informacij o postopku na spletni strani Slovenske filantropije.

Prispevek Slovenska filantropija začela postopek izbora 3 predstavnikov prostovoljskih organizacij v Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek CNVOS razpisal postopek izbora predstavnikov NVO v Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Slovenski filantropiji pravijo, da je zanje nedopustno in neodgovorno, da ustavitev jemenske vojne še zdaj, po več kot treh letih, ni tema evropske diplomacije in parlamenta. V Jemnu je lačnih 21 milijonov ljudi, več kot 5 milijonov je že kritično podhranjenih. Slovenija je že sedaj ena od le 32 držav, ki zagotavljajo kakršno koli humanitarno pomoč Jemnu. Med evropskimi državami si za mir v tej razrušeni državi zaenkrat prizadevata predvsem Švedska in Švica.

Poziv Slovenski vladi in diplomaciji za odprtje humanitarnih koridorjev in prekinitev vojne v Jemnu, ki so ga kot prvi podpisali Društvo slovenskih pisateljev / Slovene Writers’ Association, Mira, ženski odbor SC Pen ter Slovenski center PEN z množično podporo nevladnih organizacij in široke javnosti, je prinesel določen odziv. Pozivu se je priključila tudi platforma SLOGA. Na sestanku z nevladnimi organizacijami je minister za zunanje zadeve Miro Cerar zagotovil, da bo Slovenija začela diplomatsko akcijo v zvezi z Jemnom na nivoju EU.

Do takrat pa Slovenska filantropija razširja akcijo v evropski in širši prostor. S pozivom tokrat naslavljajo evropske ter svetovne vlade in diplomacije z namenom doseči čim širšo (evropsko diplomatsko) podporo humanitarnim in političnim prizadevanjem OZN na mirovni konferenci. Poziv evropskim vladam in diplomaciji so objavili na portalu Avaaz. Vabljeni k podpisu peticije ter da jo razširite naprej.

Vir: Slovenska filantropija

Prispevek Mednarodni poziv za Jemen je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Knjižnica bo gostovala na spletnih straneh platforme SLOGA. Ker se zavedamo, da nam bo le z vašo pomočjo uspelo sestaviti dober pregled literature, ki verjamemo, da bo vsem v pomoč, vas vljudno vabimo, da z nami delite publikacije, ki ste jih izdali ali pa nanje naleteli v sklopu svojega delovanja. Za lažje zbiranje smo pripravili enostaven vprašalnik na https://www.1ka.si/a/194377.

Prispevek Zbiramo publikacije za spletno knjižnico je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kje smo? Ali smo na pravi poti? Kateri so navdihujoči prodori in zgodbe o uspehu, ki kažejo rezultate in učinke? Katere so dobre prakse, ki jih je mogoče ponoviti in razširiti? Katere so vrzeli in omejitve ter kako jih je treba obravnavati? Če pogledamo naprej, katere ukrepe moramo sprejeti za pospešitev napredka?

To so nekatera od aktualnih vprašanj. Da bi odgovorili na ta vprašanja, Odbor za gospodarske in socialne zadeve Združenih narodov (UN DESA) objavlja poziv za predložitev dobrih praks, zgodb o uspehu in pridobljenih izkušenj pri izvajanju Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. Vloge bo analizirala posebna medagencijska skupina, ki jo usklajuje UN DESA, rezultati pa bodo enostavno dostopni na spletu za širšo diseminacijo. Kjer je to primerno, lahko predloženi prispevki predstavljajo tematske priprave na zasedanja Visokopolitičnega foruma o trajnostnem razvoju (HLPF) leta 2019.

Pred zasedanjem HLFP leta 2019 bo pod pokroviteljstvom Generalne skupščine organiziran dogodek, na katerem bo predstavljen izbor dobrih praks in zgodb o uspehu.

Oddaja prispevkov je možna do 28. februarja 2019 z uporabo spletnega portala na predpisanem obrazcu. Za dodatna vprašanja pišite na DSDG@un.org.

Razpis v pdf.

Prispevek Poziv k oddaji prispevkov: Dobre prakse, zgodbe uspeha in naučene lekcije pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.