V ponedeljek, 28. marca: od 11.00 do 14.30, v sejni sobi na Kotnikovi ulici 28 v Ljubljani, bo potekal interaktivni seminar, na katerem se bodo zbrali udeleženci, ki prihajajo iz različnih okolij in živijo v Sloveniji. Na seminarju bomo izmenjevali, delili in razmišljali o tem, kako lahko naše raznoliko medkulturno znanje in izkušnje prispevajo k trajnostnemu načinu življenja in doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Do konca seminarja bomo strukturirali kontekst interaktivnih delavnic in praks, ki jih bomo 29. marca delili s širšo javnostjo.

V tork, 29. marca: od 11.00 do 13.00 v ZRC SAZU, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana, kjer bomo imeli javni dogodek z interaktivnimi predavanji, razdeljenih na pet podtem:1.) Medkulturne igre za kakovostno izobraževanje 2.) Medkulturno znanje za zdravje in dobro počutje 3.) Medkulturne dobre prakse za »Zero waste« 4.) Medkulturne izkušnje za trajnostna mesta 5.) Medkulturno učenje za dostopno in čisto energijo.

Končne podteme se lahko med našim delovnim procesom urejajo ali spremenijo.

Ob 13.00 bo srečanje organizacij članic mreže Fundacije Anne Lindh v Sloveniji

Ob 14.00 bo kosilo in čas za mreženje.

Udeležite se lahko enega ali obeh dogodkov. Za prijavo izpolnite obrazec tukaj.

Za dodatne informacije se obrnite na koordinatorko programa Samar Zughool na elektronski naslov: samar@povod.si ali WhatsApp: 064 189 182

Program je podprt s strani Fundacije Anne Lindh, ALF, organizator pa je Povod, Zavod za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi, ki je vodja mreže ALF v Sloveniji.

Program bo v večjem delu potekal v angleškem jeziku.

Prispevek Kako medkulturne izmenjave ustvarjajo trajnostno življenje? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V pismo poudarjajo, da je “evropski način življenja” vedno pomenil spoštovanje človekovih pravic; novi dogovor naj bo trajnostno naravnan in nameni posebno pozornost ranljivim skupinam, kot so otroci in ženske; vzpostavljen naj bo pravičen mehanizem razdelitve med državami, ki bo omogočal da države begunkam_cem in prosilcem_kam za azil zagotovijo dostojno življenje; vzpostavi naj se več zakonitih načinov migracij, kot so preselitve (resettlement), relokacije, delovni vizumi itd.; sistemski odziv, ki naj vključuje operacije iskanja in reševanja na morju; ter izboljšanje zunanje dimenzije evropske migracijske politike, tako da bo naslavljala trajnostni razvoj (URP) in porabo sredstev za namene, za katere je bila namenjena.

Pismo lahko v celoti preberete tukaj.

Prispevek Organizacije v projektu Obraz migracij poslale pismo Evropski komisiji z zahtevo po pravičnemu dogovoru o migracijah in azilu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropska unija dobro ve, da je v hrani moč. Hrana je tako gosto spletena z našimi življenji, da pogosto ne opazimo, kako njena pridelava, predelava, priprava in odprava vsak dan vplivajo na politike trajnostnega razvoja, sooblikujejo razmerja med spoli, krepijo soodvisnosti in še več. (Ne)enakost spolov je pomembna horizontalna tema, ki bi morala imeti bistveno vlogo v oblikovanju in preoblikovanju kmetijskih praks. Prizadevati si moramo za pridelavo ekološko pridelane hrane, ki ne bo samo »pitala« ljudi, temveč jih bo kakovostno nahranila. Zgolj ekološka pridelava hrane lahko ohrani bogato biotsko pestrost, zagotovi zdravo prehrano, izboljša zdravje ljudi in posledično zdravje skupnega planeta.

V sooblikovanje skupne evropske kmetijske politike (CAP), za katero vsako leto namenimo 60 milijard EUR, so redno vključeni različni odbori, skupine za civilni dialog in ekspertne skupine, katerih namen je izboljševanje področja proizvodnje hrane, razvoja podeželskih skupnosti ter za okolje trajnostnega kmetijstva.

»Trajnostno kmetijstvo pomembno prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, še posebej 2. cilja – brez lakote. Ta cilj si prizadeva za odpravo lakote, zagotovitev boljše prehranske varnosti in boljše prehrane, ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Pri slednjem bodo na globalni ravni imele še posebej pomembno vlogo ženske, ki lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v partnerskih državah povečajo donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %,« je poudaril Robert Križanič iz Zavoda Povod. (videoposnetek predstavitve)

Na prvem panelu z naslovom V hrani je moč! Skupna kmetijska politika, enakost spolov in trajnostni razvoj so bili razpravljalci enotni, da je potrebno spodbuditi širši razmislek glede nujno potrebnega prehoda na bolj trajnostno naravnano pridelavo hrane, ki ne škoduje biotski raznovrstnosti in ne onesnažuje vodnih virov ter opozoriti na pomen neenakosti spolov.

Francesco Ajena je v Bruslju živeči Italijan, entuziast trajnostne hrane in član Ecolo, francosko govoreče stranke Zelenih v Belgiji, kjer igra aktivno vlogo v oblikovanju in soustvarjanju politik trajnostnega kmetijstva ter prehrane. »Če deluješ na sistematični način, spreminjaš sistem, potem lahko prineseš trajnostne spremembe za kmete in trajnostno prehransko varnost. To niso le agronomski izzivi. Da bi podprli nastanek družbeno-ekonomsko odpornih proizvodnih modelov in odpornih na podnebje v Evropi in po svetu, so potrebne temeljne spremembe v celotnem prehranskem sistemu – od raziskovalnih politik in infrastrukture dobavne verige do maloprodajnih praks in trgovinskih sporazumov. Jemo trikrat na dan, vendar EU nima splošne strategije za zagotavljanje prehranskih sistemov, ki jih želimo v Evropi. Posledično imamo strategije proti debelosti, skupaj s kmetijsko-trgovinsko politiko, ki naredi hitro hrano (junk food) poceni in v izobilju. Mladim kmetom ponujamo premije hkrati s subvencijskim modelom, ki zvišuje cene zemljišč in ogroža dostop do njih. Imamo stroge okoljske standarde, hkrati pa ne financiramo svetovalnih storitev, ki jih kmetje potrebujejo, da bi te standarde dosegli. Skupna prehranska politika lahko odpravi te draga protislovja, tako da odpravi srž problema: način, kako oblikujemo politike in določamo prednostne naloge v prehranskih sistemih. Skupna prehranska politika ponuja načrt B za Evropo – gre za obnovitev javne politike za javno dobro, ponovno vzpostavitev zaupanja v evropski projekt in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.« (videoposnetek predstavitve)

»Pomanjkanje hrane ni stvar pomanjkanje količine hrane, saj je te dovolj, problemi so drugje – zavržena hrana, neenakomerna distribucija, vplivi podnebnih sprememb, erozija tal, suša. Verjamemo, da je možnost izkoreniniti lahkoto do 2025, zato se osredotočamo na majhne kmete na ruralnih območjih na Zahodnem Balkanu in v Afriki, ki jim pomagamo pri semenih in sadikah, tehnikah obdelave tal, domačih živalih, kot so koze in piščanci, jim svetujemo glede priprave hrane,« je projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenske karitas povzela Jana Lampe. (videoposnetek predstavitve)

Tovrstni projekti slovenskih nevladnih organizacij so tudi del tokratnih Najboljših novic iz sveta, ki so izšle 8. marca. Osrednja tema letošnjega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, je enakost spolov. Izdajo in razdeljevanje 10 000 izvodov novic, ki ga bodo prejeli prebivalci desetih slovenskih mest, letos koordinira platforma SLOGA.

Na drugem panelu za naslovom O trajnostnem razvoju, zavrženi hrani in neenakosti spolov (videoposnetek omizja) je bila pozornost usmerjena na pomembnost kakovostne, lokalne, zdrave hrane doma in v javnih institucijah. Poudarili so tudi vplive zavržene hrane na podnebne spremembe. Slovenija naj bi na svetovni ravni pomagala prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka, kot se je zavezala s podpisom Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Podatke o zavrženi hrani v Sloveniji in po svetu je predstavila Urša Zgojznik, Slovenka leta 2018 ter predsednica Ekologov brez meja, ki je poudarila, da zavržena hrana ni več le okoljska težava, temveč tudi socialna, ko imamo na eni strani preveč pridelane hrane, po drugi strani pa so ljudje lačni, in finančna težava. Potreben je torej celosten pristop, z več rešitvami in programi, na ravni države ter v lokalnem okolju. Največ odpadne hrane prihaja namreč iz gospodinjstev, skoraj polovica. Slovenci letno zavržemo 64 kg hrane, tretjina hrane, ki jo predelamo, pa sploh ne pride na naše krožnike. Hrana najpogosteje pristane v smeteh, ker nanjo pozabimo, je ne shranjujemo pravilno in ne načrtujemo obrokov ter nakupov.

Jana Miklavčič, vodja sektorja za odpadke pri Ministrstvu za okolje in prostor, se je strinjala, da je odpadna hrana velika problematika, je pa Slovenija, glede na ostale evropske države v primeru ločevanja bioloških odpadkov že na dobri poti. Predelava odpadne hrane prispeva do 7 % toplogrednih izpustov, zato je pomemben izziv, ki se ga je treba lotiti v boju proti podnebnim spremembam. Na ministrstvu pripravljajo poseben projekt in zaposlitve na  področju preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane, s čimer hočejo dolgoročni nasloviti problem. Potreben pa je še kakšen finančni ukrep, da bo projekt bolj privlačen.

Primož Marolt iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je med drugim predstavil ukrepe, ki si prizadevajo za zmanjšanje količine zavržene hrane (npr. oprostitev davka za hrano, ki je namenjena za humanitarno pomoč, razpis za sofinanciranje tehnične opreme za prevoz in razdeljevanje hrane). Na ministrstvu ustanavljajo tudi nov direktorat za hrano, ki bo prevzel naloge s področja zavržene hrane.

Zdenko Podlesnik iz zveze Lions klubov, ki preko prostovoljcev zbira hrano v 102 prodajalnah v 27 krajih po celi Sloveniji in dnevno zbere od 1 do 1,5 tone hrane (letno to pomeni tudi do 1,5 milijona evrov donirane hrane, ki bi sicer bila zavržena) je poudaril, da tako velik projekt ne bi smel potekati zgolj na prostovoljski ravni. Odločevalce poziva tudi k ureditvi enotne koordinirane statistike donirane hrane, ki bi omogočila donatorjem, da na enovit način poročajo o doniranju hrane: »Volk sit in koza cela – donatorji razumejo, kako je njihova donacija koristna tako za prejemnike, kot zanje.«

Mojca Žitnik iz Statističnega urada je izpostavila, da je izziv predstavljala že sama definicija oz. neobstoj definicije odpadne hrane, zato so v okviru projekta za razvoj metodologije na tem področju raziskovali in vzpostavili definicijo, ki vključuje užitne ter neužitne dele hrane, ki so odvrženi pri pridelavi, med pripravo in po uživanju hrane. Za razliko od številnih evropskih držav, kjer govorijo o odpadkih, ki lahko vsebujejo hrano, je naša definicija odpadne hrane bolj uporabna. Priprava podatkov, spremljanje stanja na terenu ostaja prioriteta Statističnega urada.

Konferenca je bila zaključno dejanje 9. slovenskih razvojnih dni, ki so jih na temo enakosti spolov organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter platforma SLOGA, potekali so od 7. do 18. marca. Slovenski razvojni dnevi so osrednji dogodek za promocijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter ozaveščanje javnosti o njunem pomenu. Hkrati so tudi forum za razpravo slovenskih strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih ustanov, mednarodnih organizacij in akademske sfere o aktualnih temah in sodelovanju na tem področju.

Fotografije dogodka

V hrani je moč SPOROČILO ZA JAVNOST

Prispevek V hrani je moč! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priročnik Kampanje za boj proti neenakosti

Kampanja za boj proti neenakosti si prizadeva širiti zavest in spodbujati uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja med državljani in nudi pomoč pri zahtevah po prevzemanju odgovornosti posameznih vlad.

V zadnjih letih so se v državah povsod po svetu – vključno z državami članic EU – pokazale znatne vrzeli med obvezami in izvajanjem politik, zlasti na področju gospodarske pravičnosti, človekovih pravic, socialne zaščite, enakosti spolov in varstva okolja. To je prispevalo k naraščanju neenakosti med državami in znotraj njih, kar vpliva na vse, še zlasti pa na najbolj ranljive skupine.

Cilj trajnostnega razvoja številka 10 (zmanjševanje neenakosti) (CTR 10) je usmerjen v reševanje različnih oblik neenakosti: od neenakih dohodkov do neenakosti med spoloma, od preprek do političnega sodelovanja in neenakosti, ki so jih ustvarile podnebne spremembe itn., tako znotraj držav kot med njimi.

S Kampanjo za boj proti neenakosti si želijo (1) prispevati k doseganju CTR 10 in uresničevanju njegovih namenov ter (2) posledično prispevati tudi k doseganju drugih CTR, saj so med seboj tesno povezani.

Za to sta potrebna večja transparentnost in odgovornost pri sprejemanju odločitev, večja vključenost javnosti v sodelovanje in temeljito proučevanje s strani ljudi, s čimer bomo zagotavljali uresničevanje CTR in izpolnjevanje svojih obveznosti na vseh ravneh – na lokalni, državni, regionalni in globalni.

Prihodnost Evrope in doseganje CTR bosta mogoča samo, če bomo sodelovali pri spodbujanju enakosti v naši družbi in se borili proti vsem oblikam neenakosti!

Prispevek Priročnik za civilno družbo za boj proti neenakosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Avtorji kampanje želijo okrepiti in spodbujati družbeno, kulturno, gospodarsko in politično vključevanje vseh – zlasti žensk, otrok in manjšin. Želijo enake možnosti in enakost rezultatov, preusmeritev zmanjšanja javnih naložb v osnovne storitve in programe socialne zaščite, podnebne in davčne pravičnosti. Spodbujajo varno, redno in odgovorno preseljevanje in mobilnost ljudi ter odpravljajo vse oblike diskriminacije žensk in deklic.

Prispevek Kampanja proti neenakosti združila akterje iz 15 držav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Davki in njihovo (ne) plačevanje se tičejo vseh nas je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija za izbor predstavnikov NVO v Strokovnem svetu za MRS in MZZ je 20. oktobra 2017 pregledala prispele glasovnice. Do roka je prispelo 18 glasovnic. Veljavnih je bilo vseh 18 glasovnic.

Kandidati so dobili naslednje število glasov:

Na podlagi rezultatov glasovanja je komisija ugotovila, da so bili za predstavnike NVO v Strokovnem svetu za MRS pri MZZ izbrani naslednji kandidati:

1. Albin Keuc, SLOGA platforma
2. Max Zimani, Zavod Global
3. Robert Križanič, Povod

Dokumentacija o izvedbi izbora je dostopna na vpogled v prostorih platforme SLOGA ob predhodni najavi.

Izbrani predstavniki so dolžni izpolnjevati obveznosti določene v prijavnici, da bodo v Strokovnem svetu delovali v skladu z načeli razvojnega sodelovanja in zagotovil, da njihovi interesi ne bodo prevladali nad interesi razvojnega sodelovanje, da bodo delovali in ravnali skrbno, pošteno in v dobrobit vseh upravičencev in NVO s področja razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči in da bodo zagotavljali javnost svojega dela ter se posvetovali z NVO o vsebinah, ki jih bo obravnaval Strokovni svet.

Prispevek Izbrani predstavniki NVO v Strokovnem svetu za MRS pri MZZ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V nadaljevanju so nekateri člani mreže ALF predstavili primere dobrih praks pri delu z različnimi družbenimi skupinami glede promocije medkulturne strpnosti.

Več informacij o forumu lahko najdete na tej povezavi.

Prispevek Uspešno zaključen mednarodni forum o medkulturnosti v mestih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen natečaja je bil poiskati ustvarjalne pristope, ki prispevajo k uresničevanju potenciala beguncev in migrantov tako, da jim omogočijo sodelovanje v družbenem, gospodarskem, kulturnem in političnem življenju držav gostiteljic.

Letos je med polfinalisti pet projektov iz Nemčije, po štiri iz Italije in Združenega kraljestva. Drugi uspešni kandidati prihajajo iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Danske, Finske, Francije, Grčije, Irske, Poljske, Portugalske, Slovenije, Španije, Turčije in Ukrajine, kar kaže na široko zavezanost k uporabi socialnih inovacij za iskanje ustreznih rešitev za integracijo po vsej Evropi.

Akademija socialnih inovacij bo potekala od 3. do 6. julija v Berlinu, kjer se bodo polfinalisti udeležili delavnic in obiskali nemške zglede sodelovalnih pristopov, ki pomagajo pri integraciji. Po akademiji bo žirija izbrala deset finalistov, trije najuspešnejši projekti pa bodo na podelitvi nagrad v Bruslju oktobra 2016 prejeli nagrade v vrednosti 50 000 EUR.

Natečaj European Social Innovation Competition je bil prvič organiziran leta 2012 v spomin na portugalskega politika in socialnega inovatorja Dioga Vasconcelosa. Odtlej natečaj zagotavlja platformo za socialne inovatorje po vsej Evropi in pomaga iz zamisli ustvarjati učinkovite in trajnostne projekte.

Prispevek Povod med polfinalisti European Social Innovation Competition je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V preko 50 različnih panelih, ki so v precejšnji meri potekali vzporedno, je bilo zaznati precejšnjo potrebo po čim bolj usklajenih evropskih politikah do globalnega razvoja. Pogovori so potekali tudi o vlogi, ki jo bodo imeli begunci in migranti pri oblikovanju prihodnjega razvojnega sodelovanja.

Velik poudarek je bil namenjen tudi izzivom mobilizacije in možne komplementarnosti različnih finančnih virov, ki bodo v prihodnje krepili medsebojno sodelovanje med državami članicami EU in ostalimi državami; še posebej pomembno vlogo bodo igrali finančni prispevki migrantov (“remittencies”), ki v vedno večji meri prispevajo k razvoju teh držav in sodelovanje zasebnega in nevladnega sektorja, a na enakopravni osnovi.

Podrobnosti na uradni spletni strani.

Prispevek Evropski razvojni dnevi 2016 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.