Državni sekretar dr. Raščan je poudaril, da ima civilna družba pomembno vlogo pri oblikovanju politik in dobrem upravljanju, tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni v partnerstvu med EU in OACPS. “Veseli nas, da Post-Cotonoujski sporazum vzpostavlja večjo vlogo in sodelovanje civilne družbe pri tkanju partnerskega dialoga med EU in OACPS,” je poudaril.

Konzultacije so bile namenjene razpravi o vlogi ekonomskih in socialnih deležnikov v okviru novega partnerskega sporazuma med EU in OACPS, t.i. Post-Cotonoujskega sporazuma. Državni sekretar dr. Raščan je izpostavil, da je sodelovanje z državami OACPS visoko na agendi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU, saj veliko pozornosti namenjamo zaključni fazi procesa sklenitve Post-Cotonoujskega sporazuma.

Konzultacije so potekale v organizaciji Evropskega ekonomskega in socialnega odbora (EESC).

Prispevek Državni sekretar dr. Raščan na konzultacijah EU-OACPS poudaril pomen civilne družbe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na srečanju, na katerem so bili prisotni še Jana Lampe in Peter Tomažič iz Slovenskega karitasa ter Igor Jurič in Robert Kokalj z ministrstva za zunanje zadeve, je bilo v ospredju vprašanje uresničevanja Post-Cotonoujskega sporazuma in vključevanje organizacij civilne družbe v razvojno sodelovanje. Jana Lampe je na primeru izkušenj Slovenskega karitasa v Ruandi poudarila, da da najboljše rezultate sodelovanje z lokalnimi organizacijami civilne družbe (OCD), pa tudi lokalnimi oblastmi in poudarila pomen vključevanja OCD v projekte od načrtovanja naprej, ne samo v izvajanje. Albin Keuc je k temi vključevanja organizacij civilne družbe v celoten proces dodal še problematiko migracij in opozoril, da je Platforma SLOGA skupaj z evropsko mrežo CONCORD opozorila na nesprejemljivost pogojevanja migracijskih politik z razpoložljivostjo uradne razvojne pomoči.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami OACPS (t. i. Post-Cotonoujskega sporazuma). Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja in bo opredelil partnerstvo EU z državami Afrike, Karibov in Pacifika za naslednjih 20 let. Kot pravno zavezujoča pogodba bo Post-Cotonoujski sporazum temelj političnih, družbenih in gospodarskih odnosov med 106 državami na štirih celinah, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

V kratkem pogovoru smo generalnega sekretarja OACPS, gospoda Chikotija, bivšega angolskega zunanjega ministra in angolskega veleposlanika v Bruslju, prosili, da nam na kratko odgovori na naslednja tri vprašanja:

Kakšna so vaša pričakovanja v naslednjih mesecih v zvezi s Post-Cotonoujskim sporazumom?

Kot se zdi, je bilo v Evropski uniji že odločeno, da bo to tako imenovani mešani sporazum. Narediti bo treba potrebne spremembe in nato določiti datum podpisa. Države članice OACP smo predlagale, naj bo to sporazum s Samoe. Moramo imeti slovesnost, ki se je bo udeležilo čim večje število predsednikov oziroma držav vlad, najvišji predstavniki tako iz vrst EU kot iz OACP. Pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj mesecih.

Podnebne spremembe prizadevajo vse. Zato bi bilo treba krepiti lokalne kapacitete, da se lahko spopadejo z njenimi posledicami, kot so migracije. Kakšen bi bil po vašem mnenju najučinkovitejši odgovor na problem migracij?

Migracije so zares velik izziv. Nekateri migranti prihajajo iz držav, ki se soočajo s podnebnimi spremembami. Drugi prihajajo s konfliktnih območij. Čeprav je pomembno, da to upoštevamo, menim, da moramo misliti tudi na to, da se mnogi partnerji soočajo z izzivi glede migracij. Migranti prihajajo v države ali na območja, ki nimajo dovolj sredstev ali kjer že imajo veliko notranje preseljenih ljudi ali drugih migrantov. Zato je pomembno investirati v območja v smislu miru, pa tudi v smislu zagotovitve dostopa do voda in za ustvarjanje novih delovnih mest. S tem migracije ne bi bila edina možna rešitev za probleme, s katerimi se soočajo skupnosti na teh območjih.

Covid-19 je jasno izpostavil mnoge neenakosti v svetu, ki vplivajo na življenjske razmere v mnogih državah. Kako naj v tej luči oblikuje EU sodelovanje z državami OACP?

Pomembno je deliti informacije, pomembno je deliti izkušnje, rešitve. V nekaterih primerih ni bilo zdravil. Mnoge države OACP niso pravočasno dobile cepiv, medtem ko so bili na Severu, v evropskih državah, ljudje že cepljeni. Obstaja pobuda Covax, Južna Afrika bo smela začeti s proizvodnjo cepiv in bo cepiva lahko proizvajala za več držav na afriški celini. A globalno se države OACP še vedno soočajo s pomanjkanjem zdravil.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Generalni sekretar OACPS: Pričakujemo podpis Post-Cotonoujskega sporazuma na najvišji ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na okrogli mizi so sodelovali:

• Igor Jukič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• Mag. Eyachew Tefera, direktor Inštituta za afriške študije in predstavnik društva Afriški center
• Max Zimani, predstavnik Zavoda Global za globalno učenje in razvoj projektov ter socialnega podjetja Skuhna
• Albin Keuc, direktor platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav. Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja. Sporazum na več mestih zavezuje, vendar zelo ohlapno, h krepitvi učinkovitega sodelovanja civilne družbe pri izvajanju sporazuma, na način, “kjer je to primerno”, ne da bi bilo jasno, kdo, kdaj in kje bo odločal, kdaj bo sodelovanje primerno – ali ne. Slovenija si je že v času oblikovanja pogajalskega mandata EU za nov sporazum kot tudi med pogajanji za nov sporazum med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika prizadevala za krepitev sodelovanja s civilno družbo in za večdeležniško partnerstvo. Tudi med predsedovanjem Svetu EU Slovenija, po besedah Ministrstva za zunanje zadeve, “zagovarja pomen sodelovanja civilne družbe” ter podpira vključevanje civilne družbe “v razpravo o mehanizmih sodelovanja”. Hkrati civilna družba priporoča, naj se že na začetku vzpostavijo institucionalne in operativne strukture in mehanizmi sodelovanja civilne družbe s pomočjo odprtega, transparentnega dialoga in posvetovanja z akterji civilne družbe v EU in AKP. Kakšne bi morale biti te strukture? Kakšni mehanizmi so potrebni, da bi bilo sodelovanje civilne družbe čim bolj vključujoče? Kako zagotoviti kakovostne in pravočasne informacije o procesih odločanja v času izvajanja sporazuma?

Posnetek okrogle mize:

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Okrogla miza: Post-Cotonoujski sporazum za novi desetletji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• 26. 8., četrtek, ob 14.15, Delavnica: Afrika v slovenskem izobraževalnem sistemu

Kako je Afrika predstavljena v šolskih učbenikih? Na kakšen način lahko učitelji in učiteljice spodbujajo neevrocentrične predstave drugih kontinentov in kultur ter zakaj je pri tem pomemben širši zgodovinski kontekst? Kje in kako je evrocentrizem še prisoten v našem šolskem sistemu in kakšne so njegove posledice? Za starše, pedagoge, odločevalce, študente ter vse ostale.

(v Vetrinjskem dvoru, organizira Zavod Global)

• 28., četrtek, ob 16. uri: Delavnica: Beli privilegij in rasizem: pri nas že ne

Kaj sploh je beli privilegij? Na delavnici bomo ugotovili, ali beli privilegij obstaja tudi v Sloveniji. Kakšne so njegove posledice? Kaj lahko naredimo kot posameznik ali sistemsko, da naši privilegiji niso poguba drugih? (v Vetrinjskem dvoru, organizira Zavod Global)

• 27. 8., petek, ob 15. uri: O razvoju in sodelovanju – Post-Cotonoujski sporazum za novi desetletji

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav. Na okrogli mizi bodo udeleženci iz različnih civilnodružbenih organizacij spregovorili o pomenu in možnostih za Slovenijo.

(v Vetrinjskem dvoru, organizira Platforma SLOGA)

• 27. 8., petek, ob 17. uri okrogla miza: Je Afrika naslednja poslovna destinacija?

Afriški trg je vse bolj privlačen za razvite države. Kakšne so priložnosti za Slovenijo in kakšne za Afričane živeče v Sloveniji?

( v Vetrinjskem dvoru, organizira Zavod Global Društvo Afričanov Maribor)

• 28. 8., sobota, ob 11. uri Podnebje za spremembe – spreminjanje podnebja, solidarnost in migracije,

Učinki podnebnih sprememb so vidni povsod po svetu – od suše do poplav, od solidarnosti do zaostrovanja konfliktov. Razvojno sodelovanje je pomemben mehanizem izgradnje globalne solidarnosti. Migracije so drugi obraz podnebnih sprememb, ki najbolj prizadenejo tiste, ki so k izpustom toplogrednih plinov najmanj prispevali. Zato je veliko vprašanje – kaj storiti? Pogovor bo posvečen iskanju odgovora na to, dejansko nevarno vprašanje.

(v Vetrinjskem dvoru, organizira Platforma SLOGA)

• 29. 8., nedelja, 10.00–13.00 in 16.00–20.00 Medijska delavnica #GLOvičnost

Na delavnici na kreativen način izdelamo časopis zine, na podlagi objavljenih novic iz Afrike, delovnih zvezkov in učbenikov na katere bomo pogledali kritično in iz perspektive zagovornikov iz juga.

(v Mestnem parku Maribor, organizira Inštitut za afriške študije)

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek V Tednu Afrike tudi hrana za razmislek je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

• Igor Jukič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• Eyachew Tefera, direktor Inštituta za afriške študije in predstavnik društva Afriški center
• Max Zimani, predstavnik Zavoda Global za globalno učenje in razvoj projektov ter socialnega podjetja Skuhna
• Albin Keuc, direktor platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav. Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja. Sporazum na več mestih zavezuje, vendar zelo ohlapno, h krepitvi učinkovitega sodelovanja civilne družbe pri izvajanju sporazuma, na način, “kjer je to primerno”, ne da bi bilo jasno, kdo, kdaj in kje bo odločal, kdaj bo sodelovanje primerno – ali ne.

Slovenija si je že v času oblikovanja pogajalskega mandata EU za nov sporazum kot tudi med pogajanji za nov sporazum med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika prizadevala za krepitev sodelovanja s civilno družbo in za več-deležniško partnerstvo (“multi-stakeholders partnership”). Tudi med predsedovanjem Svetu EU Slovenija, po besedah Ministrstva za zunanje zadeve, “zagovarja pomen sodelovanja civilne družbe” ter podpira vključevanje civilne družbe “v razpravo o mehanizmih sodelovanja”. Hkrati civilna družba priporoča, naj se že na začetku vzpostavijo institucionalne in operativne strukture in mehanizmi sodelovanja civilne družbe s pomočjo odprtega, transparentnega dialoga in posvetovanja z akterji civilne družbe v EU in AKP. Kakšne bi morale biti te strukture? Kakšni mehanizmi so potrebni, da bi bilo sodelovanje civilne družbe čim bolj vključujoče? Kako zagotoviti kakovostne in pravočasne informacije o procesih odločanja v času izvajanja sporazuma? Ta in podobna vprašanja bomo naslovili na okrogli mizi.

Dodatne informacije: Albin Keuc, 041 749 468, albin.keuc@sloga-platform.org

Foto: Zvone Šeruga

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Okrogla miza: O razvoju in sodelovanju – Post-Cotonoujski sporazum za novi desetletji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posnetek konference je dostopen na spletu.

Novi sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS, prej znan kot Skupina držav AKP) označuje formalni zaključek pogajanj o sporazumu po Cotonouju, ki določa okvir političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja za naslednjih dvajset let. Novi sporazum bo okrepil sposobnost OACPS-EU za skupno delovanje pri vprašanjih globalne razsežnosti, kot so okoljske in podnebne spremembe, migracije in mobilnost, mir in varnost.

Dogodek je bil namenjen refleksiji o možnih načinih participacije predstavnikov civilne družbe v okviru bodoče implementacije Post-Cotonoujskega sporazuma. Uvodna nagovora sta kot gostitelja pripravila Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA, in Tanya Cox, direktorica CONCORD Europe.

Keuc je v uvodnem nagovoru med  poudaril, da je namen dogodka, k združevanju deležnikov iz EU in ACP in razmisleku o vzpostaviti učinkovitih mehanizmov za implementacijo sporazuma. Tanya Cox  pa je izrazila željo, da se bo v naslednji generaciji spremenilo razmerje med ACP in EU, ki mora postati »partnerstvo«. kar zahteva prilagoditve tako s strani ACP kot EU. Zaključila je z mislijo: »Zdi se, kot da je sprejemanje sporazuma najtežji korak, a to je šele začetek, sporazum moramo tudi udejanjiti.«

Virtualne razprave o Post-Cotonoujskem sporazumu se je udeležilo prek 100 ljudi.

Konferenco je povezovala mag. Irena Jager Agius, predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki je prav tako poudarila zavezanost Slovenije k večdeležniškemu dialogu in podporo aktivnega angažmaja civilne družbe.

Sodelovala je tudi  predstavnica DG INTPA  Sandra Bartlet, ki je opozorila, da je želja Evropske komisije »spodbujanje inkluzivne participacije«, v nadaljevanju pa tudi poudarila, da so za krepitev civilne družbe v partnerskih državah na voljo tudi drugi mehanizmi EU.

Posebno težo je srečanju dala udeležba predstavnikov afriških, karibskih in pacifiških držav. Afričan Muhammed Lamin Saidykhan (Africans Rising), Josaia Osborne (Programme PIANGO) s Fidžija in Joyce Naar (ACP Civil Society Forum) s Surinama so orisali pričakovanja organizacij civilnih družb na terenu. Posvetovanja z ljudmi potekajo z vrha navzdol in niso inkluzivne, je poudaril Saidykhan in izpostavil pomen podnebnih sprememb, migracij in človekovih pravic kot presečne teme. Poudarili so pomen rednega dialoga, v okviru katerega bodo lahko predstavniki civilnih družbe lahko izražali svoje mnenje, ki mora biti dopolnjujoče stališčem vlad. Predstavniki iz ACP držav so poudarili še, da zelo velikokrat zelo težko pridejo do informacij, za kar bi lahko bolje poskrbele države donatorice. Poudarjeno je bilo tudi, kako pomembno je sodelovanje s predstavniki civilne družbe, ker nekateri politični voditelji zaradi možnih pristranskih interesov ne uživajo pretirane javne podpore, civilno družbo pa se velikokrat dojema kot nasprotnika in ne kot konstruktivnega partnerja. Ne le, da je civilno družbo treba jemati resno, z njo je treba razviti partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojnem zaupanju, ki bo enakopravno in ki bo smiselno, je v zaključku poudarila Tanya Cox. Ali, kakor je večkrat opozoril Muhammed Lamin Saidykhan: Delati moramo v duhu ubuntuja.

Konferenca se je zaključila optimistično, z idejo, da mora civilna družba ne samo sodelovati v razvoju politik, ampak mora sama postavljati agendo.

Podrobneje o razpravi TU.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Civilna družba naj bo partnerka v Post-Cotonoujskem sporazumu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od daleč se zdi predsedovanje Svetu EU podobno meteorju, nekaj neizbežnega, kar  se Zemlji približa na vsakih trinajst let in pol. Nič ne bi moglo biti bolj zgrešeno. In tudi sklepanje po podobnosti je najšibkejša, a tudi najpogosteje uporabljena miselna tehnika. Primerjanje političnih procesov z naravnimi pojavi je zgrešeno, saj na politične procese lahko in moramo vplivati, na slovenskem predsedovanju ni nič determiniranega, uspešnost pa zahteva udeležbo vseh družbenih akterjev. V našem primeru civilna družba predsedujoči državi ponuja tako zvezdno karto kot dober in dinamičen teleskop. 

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

Dejansko je predsedovanje Svetu EU s stališča dvomilijonske države, vpete v gospodarsko (še) najmočnejšo povezavo na svetu, izjemnega pomena. Ne toliko zaradi vidnosti in promocije npr. lastne kulinarike ali turističnih znamenitosti, marveč zaradi izkušenj in naukov, kako pomembno je za pripravo in sprejem odločitev zagotavljanje soglasja, vključevanje in slišanje vseh. Že na ta način se vladna administracija uči in krepi upravljanja k odločitvam, ki bodo dobre za vse in ne samo za nekatere, izbrane, močne … oz. pridobiva na odpornosti zoper slabe prakse pristranskosti.

Vsak tak proces je poln nasprotij, ki pa jih lahko razumemo in prevladamo le z gojenjem in udejanjenjem sodelovanja, vključevanja, dogovarjanja na način, da prisluhnemo vsem, in da omogočimo vsem, da spregovorijo. Posredno prav na tem temelji odločitev Evropske komisije, da na področju razvojnega sodelovanja podpre projekt spremljanja predsedovanja, ki združujejo nacionalne platforme aktualnega tria (v našem primeru VENRO, Plataforma ONGD, SLOGA in CONCORD) – da se na ta način okrepijo glasovi šibkejših. V tem je smoter spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava.

Vključevanje predpostavlja tudi posvetovanje s civilnodružbenimi organizacijami in samo upamo lahko, da bo slovensko predsedovanje v čim večji meri uresničevalo temeljno evropsko načelo vključevanja. Samo na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bo teh priložnosti na več kot 60 srečanjih delovnih teles Sveta EU – od 1.600 delovnih srečanj, katerim bodo predsedovali slovenski predstavniki. Da ne govorimo o neformalnih srečanjih ministrov in drugih spremljevalnih dogodkov. Obseg teh procesov presega zmogljivosti tudi veliko večjih držav, zato upamo, da slovenska vlada prepoznava pripravljenost civilne družbe, da se tvorno vključuje in sodeluje pri oblikovanju teh procesov. 

Prav zaradi načina delovanja Sveta EU, ki daje usklajene usmeritve Evropski komisiji, je izmenjava med vladnimi in civilnodružbenimi deležniki obvezna. Če se izrazimo  bolj neposredno: oblast, ki ne posluša in ki ne sliši, že krši osnovna načela delovanja EU, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava. Treh izjemno pomembnih sestavin, ki gredo mnogim v svetu na živce, sploh v teh časih tretjega vala avtokratizacije. Sodelovanje s civilno družbo ni usluga, ampak dolžnost demokratičnih vladnih institucij. 

Na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bodo sprejete odločitve Sveta EU, ki bodo vplivale na milijarde ljudi. Naj omenimo samo dve:

1. Novi Post-Cotonoujski sporazum med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKP, prej skupina AKP držav) določa okvir političnega, gospodarskega in področnega sodelovanja v naslednjih dvajsetih letih. Močan poudarek bo na sodelovanju med EU in OAKP na mednarodnih forumih in na oblikovanju zavezništev na svetovnem prizorišču. Sporazum bo tudi okrepil zmogljivosti sodelovanja na področjih okolja, podnebnih sprememb, migracij in mobilnost ter miru in varnosti.
2. Začelo se bo izvajanja novega globalnega finančnega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, NDICI – Globalna Evropa, ki bistveno določa evropsko finančno arhitekturo za razvoj v prihodnjih sedmih letih. Instrument razpolaga z 79,5 milijardami evrov za pokrivanje celotnega sodelovanja EU s partnerskimi državami.

Platforma SLOGA bo skupaj s članicami in partnerji prispevala svoje izkušnje in znanja v času slovenskega predsedovanja na teme Sveta EU glede svetovne prehranske varnosti, skupnega ukrepanja zoper podnebne spremembe in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, boja zoper naraščajoče neenakosti, skladnosti politik za razvoj, dolžnega ravnanja podjetij na področju spoštovanja človekovih in okoljskih pravic vzdolž celotnih vrednostnih verig itd. Delovanje in ukrepanje slovenske vlade bo imelo učinek na kakovost sprejetih odločitev, ki bodo podlaga ukrepom.

Kot mreža nevladnih organizacij, ki delujemo na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, pod vse to dogajanje kot temeljna dokumenta dajemo Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Evropski sporazum o razvoju. Oba dokumenta izpostavljata pomen krepitve človekovega razvoja, krepitve naših zmogljivosti, znanja in veščin za lokalizacijo ukrepov za boj zoper neenakosti.

Predsedovanje Svetu EU tako ni meteor, je odlična učna ura za slovenske institucije, kako pomembno je vključevanje za oblikovanje soglasja. Gotovo se bo to poznalo tudi v domačih procesih odločanja.

Zato si lahko samo zaželimo uspešno predsedovanje Svetu EU.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Izdali bomo Vodnik po Post-Cotonoujskem sporazumu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.