Prispevek Vodnik za pripravo ambicioznih nacionalnih načrtov obnove narave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Prvič po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja leta 2015 je svet leta 2020 izgubil prednost pred cilji trajnostnega razvoja. Pandemija Covid-19 ni povzročila le globalne izredne zdravstvene situacije, temveč tudi krizo trajnostnega razvoja. Da bi partnerske države obnovile napredek ciljev trajnostnega razvoja, morajo z globalno davčno reformo in razširjenim financiranjem večstranskih razvojnih bank znatno povečati fiskalni prostor. Davčni izdatki bi morali podpirati šest ključnih sprememb SDG: kakovostno izobraževanje za vse, splošno dostopnost do zdravstvenega varstva, čista energija in industrija, trajnostno kmetijstvo in raba zemljišč, trajnostna urbana infrastruktura in splošni dostop do digitalnih tehnologij, ” pravi Jeffrey D. Sachs, predsednik SDSN in prvi avtor poročila.

Indeks SDG se je prvič po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja leta 2015 zmanjšal

Pandemija covida-19 ovira trajnostni razvoj povsod. Zmanjšanje uspešnosti SDG na svetovni ravni v veliki meri povzročajo povečane stopnje revščine in brezposelnost. Ta upad je verjetno podcenjen zaradi časovnih zamikov v mednarodni statistiki. Dobra politika in močno globalno sodelovanje lahko povrneta in pospešita napredek ciljev trajnostnega razvoja v prihodnjem desetletju. Poročilo predstavlja podroben okvir, kako lahko države bolje napredujejo z uporabo ciljev trajnostnega razvoja.

Slovenija je na devetem mestu po doseganju SDG. Ostale uvrstitve in primerjalne rezultate si lahko ogledate TU.

Finska je na vrhu indeksa SDG za leto 2021, sledita ji dve nordijski državi – Švedska in Danska. Zanimivo je, da se je tudi Finska kot najsrečnejša država na svetu uvrstila na drugo mesto po podatkih ankete, pridobljene na anketi Gallup World Anketa in objavljenih v poročilu o sreči v svetu lani 2021. Vendar se celo Finska in nordijske države soočajo z velikimi izzivi pri več ciljih trajnostnega razvoja ne bo dosegel vseh ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

Nujna potreba po večjem fiskalnem prostoru v partnerskih državah

partnerske države z nizkimi dohodki (LIDC) nimajo fiskalnega prostora za financiranje nujnih ukrepov in načrtov za oživitev gospodarstva, ki jih vodijo naložbe, usklajeni s cilji trajnostnega razvoja. Covid-19 je poudaril omejeno sposobnost LIDC, da izkoristijo tržno financiranje. Vlade držav z visokim dohodkom so se kot odziv na pandemijo močno zadolžile, LIDC pa zaradi nižje kreditne sposobnosti tega niso mogle storiti. Glavna kratkoročna posledica razlike v fiskalnem prostoru držav z visokim in nizkim dohodkom je, da se bodo bogate države verjetno hitreje opomogle od pandemije kot revne države.

Poročilo opredeljuje štiri načine za povečanje fiskalnega prostora LIDC:

1. Izboljšano globalno denarno upravljanje, zlasti izboljšana likvidnost za LIDC
2. Izboljšano pobiranje davkov, podprto z več globalnimi davčnimi reformami
3. Povečano finančno posredništvo večstranskih razvojnih bank (MDB) za podporo dolgoročnega razvojnega financiranja
4. Dolžniška razbremenitev

Desetletje delovanja za cilje trajnostnega razvoja zahteva močan multilateralni sistem

Globalni izzivi, vključno s pandemijami, pa tudi podnebnimi spremembami in krizo biotske raznovrstnosti, zahtevajo močan multilateralni sistem. Zdaj je treba bolj kot kdaj koli podpirati multilateralni sistem za učinkovito delovanje. Mednarodno sodelovanje, zajeto v SDG 17 (Partnerstva za cilje), lahko pospeši premagovanje pandemije in trajnostno, vključujoče in odporno okrevanje. Učenje iz izkušenj te pandemije bo ključnega pomena za krepitev sposobnosti mednarodne skupnosti, da se pripravi na druga kritična tveganje, se odzove nanje in jih premaga.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je globalna odgovornost. Domače strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja se morajo izogibati negativnim vplivom – ali „prelivanjem“ – na druge države. Poročilo kaže, da države z visokim dohodkom in države OECD ponavadi ustvarjajo največja negativna prelivanja, zlasti z netrajnostnimi dobavnimi verigami, erozijo osnove in premikom dobička. To prelivanje je treba razumeti, izmeriti in skrbno upravljati.

Poročilo si lahko naložite TU.

Prispevek Covid zaustavil napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija predsednice von der Leyen je postavila trajnost kot glavno politično prednostno nalogo za svoj mandat. Vsi cilji trajnostnega razvoja so vključeni v vsaj eno prednostno nalogo Komisije, zaradi česar vsa delovna področja, politike in strategije Komisije podpirajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Decembra 2019 je Komisija predstavila novo evropsko strategijo rasti »Evropski zeleni dogovor«, s katero želi Unijo spremeniti v sodobno, z viri učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, kjer se podnebni in okoljski izzivi obravnavajo in spreminjajo v priložnosti, hkrati pa prehod pravičen in vključujoč za vse.

Cilj trajnostnega razvoja je nenehno izboljševanje kakovosti življenja in blaginje državljanov, ne da bi ogrožal blaginjo prihodnjih generacij. To vključuje iskanje gospodarskega napredka, hkrati pa varovanje naravnega okolja in spodbujanje socialne pravičnosti. Iz teh razlogov je trajnostni razvoj temeljni in splošni cilj EU, napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih na ravni OZN, pa se redno spremlja in poroča.

Občuten napredek pri doseganju ciljev za tri cilje trajnostnega razvoja in dober ali zmeren napredek pri večini drugih v zadnjih petih letih

Na splošno je EU na podlagi kazalnikov, izbranih za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v EU, v zadnjih petih letih napredovala pri doseganju večine ciljev. Napredek pri nekaterih ciljih je bil hitrejši kot pri drugih, odmik od ciljev trajnostnega razvoja pa se je zgodil na določenih področjih številnih ciljev, pa tudi pri dveh ciljih na splošno. Ti trendi so opisani v poročilu v tematskih poglavjih o posameznih ciljih trajnostnega razvoja. Vsi kazalniki ne uporabljajo podatkov za leto 2020, kar pomeni, da se predstavljene ugotovitve včasih nanašajo na stanje pred pandemijo COVID-19.

EU je v zadnjih petih letih najbolj napredovala pri splošnem doseganju 16. cilja trajnostnega razvoja »mir, pravičnost in močne institucije«.

Pomemben napredek je bil viden tudi pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti (1. cilj) ter pri izboljšanju zdravstvenega stanja v EU (3. cilj). Vendar se zaradi časovnega zamika posameznih kazalnikov ocena obeh ciljev glede revščine (1. cilj) in zdravja (3. cilj) še vedno nanaša na obdobje do leta 2019 in zato še ne odraža učinkov pandemije COVID-19.

Ocena preostalih ciljev do neke mere že upošteva pandemijo, pri čemer COVID-19 opazno upočasni poročan povprečni napredek. Na področju gospodarstva in trga dela (8. cilj) je kriza COVID-19 prekinila nenehen napredek, zabeležen od leta 2013. Podobne učinke lahko opazimo na področjih izobraževanja (4. cilj), enakosti spolov (5. cilj), neenakosti (10. cilj) ter globalnih partnerstev in načinov izvajanja (17. cilj), kjer podatki za leto 2020 kažejo očitno poslabšanje posameznih kazalnikov.

Zmeren napredek je zabeležen pri trajnostnih mestih (11. cilj), potrošnji in proizvodnji (12. cilj), trajnostnem kmetijstvu (2. cilj) ter raziskavah in razvoju ter inovacijah (9. cilj). Za te cilje podatki za leto 2020 še niso na voljo, zato njihova ocena odraža obdobje pred pandemijo.

Na podlagi sedanjega sklopa kazalnikov ostaja splošna ocena 13. cilja »podnebni ukrepi« bolj ali manj nevtralna. Pozitivni trendi so vidni pri blaženju posledic podnebnih sprememb (npr. naraščajoči delež obnovljive energije) in podpori podnebnim ukrepom (npr. krepitev finančne podpore partnerskim državam). Na oceno negativno vplivajo vse močnejši podnebni vplivi, kot so naraščajoče povprečne temperature. Temelji tudi na preteklem napredku in ne na projekcijah prihodnjih emisij na podlagi načrtovane ali sprejete zakonodaje in ukrepov politike. Z nedavnim sporazumom o evropskem podnebnem zakonu bo revidirana obstoječa podnebna in energetska zakonodaja EU.

Cilj št. 7 (cenovno dostopna in čista energija) in 15. cilj (življenje na kopnem) na splošno kažeta rahel odmik EU od ustreznih ciljev trajnostnega razvoja. V primeru 7. cilja je ta splošna nekoliko negativna ocena posledica povečanja porabe energije v EU v obdobju od 2014 do 2019 in zato še ne odraža – vsaj začasnih – zmanjšanj, pričakovanih za leto 2020. Ocena 15. cilja kaže, da ekosistemi in biotska raznovrstnost ostajajo pod pritiskom človekovih dejavnosti.

Za 6. (čista voda in sanitarne storitve) in 14. cilj (življenje pod vodo) splošnih trendov v EU zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov v zadnjih petih letih ni mogoče izračunati.

V poročilu o spremljanju se trendi kazalnikov ocenjujejo v dveh obdobjih (kadar razpoložljivost podatkov to omogoča): kratkoročno, upoštevajoč razvoj v zadnjih petih letih, in dolgoročno, ob upoštevanju trendov v zadnjih 15 letih, da odražajo 15-letni obseg Agende 2030. Za povzetek celotnega razvoja vsakega cilja trajnostnega razvoja je povzetek na ravni cilja, tematska poglavja, po eno za vsakega od 17 ciljev, pa podrobno ocenjujejo vsak s tem povezan kazalnik.

Izdaja poročila o spremljanju za leto 2021 vsebuje novo poglavje o medsektorskih vprašanjih, ki obravnava teme, ki vplivajo na več ali vse cilje trajnostnega razvoja in jih ni mogoče analizirati z vidika enega samega cilja. Te teme so: (1) pandemija COVID-19 in kako je vplivala na napredek EU pri ciljih trajnostnega razvoja, (2) analiza medsebojnih povezav (sinergij in negativnih učinkov), ki obstajajo med cilji trajnostnega razvoja na ravni EU, in (3) razvoj testnih kazalnikov za oceno pozitivnih in negativnih vplivov potrošnje v EU na druge dele sveta (»prelivanja«) v zvezi z doseganjem Agende 2030.

V dodatnem poglavju je predstavljen grafični pregled trenutnega stanja in kratkoročnega napredka pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja za vsako od 27 držav članic EU.

Pripravila: Adriana Aralica

Prispevek EU je najbolj napredovala pri uresničevanju SDG 16 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo je dostopno TU.

Prispevek Poročilo ILO o delu od doma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo zajema štiri glavne stebre, ki močno vplivajo na pravno državo: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, ki so bistveni elementi za učinkovit sistem demokratičnega upravljanja.

Namen novega poročila o pravni državi je razširiti obstoječi nabor orodij EU z novim preventivnim orodjem ter spodbuditi vključujočo razpravo in kulturo pravne države po vsej EU. Vsem državam članicam bi moralo pomagati pri iskanju rešitev za njihove težave, omogočiti vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj ter pokazati, kako je mogoče pravno državo ob popolnem spoštovanju nacionalnih ustavnih sistemov in tradicij še okrepiti.

Poročilo je del novega letnega cikla na področju pravne države – mehanizma pravne države. Mehanizem je letni cikel za spodbujanje pravne države in preprečevanje pojava ali dodatnega poglabljanja težav. Namenjen je osredotočenosti na izboljšanje razumevanja in ozaveščenosti o vprašanjih in pomembnih dogodkih ter opredelitvi izzivov na področju pravne države. Poleg tega naj bi bil državam članicam v pomoč pri iskanju rešitev ob podpori Komisije in drugih držav članic ter deležnikov, vključno z Beneško komisijo.

Cilj mehanizma je preprečevanje. Ločen je od drugih elementov nabora orodij EU za krepitev pravne države ter ne nadomešča mehanizmov, ki temeljijo na Pogodbi in EU omogočajo, da se lahko odzove na resnejša vprašanja v zvezi s pravno državo v državah članicah. Ta orodja vključujejo postopke za ugotavljanje kršitev in postopek za zaščito temeljnih vrednot Unije v skladu s členom 7 Pogodbe o Evropski uniji. Prav tako se razlikuje od predlagane proračunske pogojenosti, katere cilj je zaščititi proračun EU v primerih, ko bi lahko bil finančni interes Unije ogrožen zaradi splošnih pomanjkljivosti na področju pravne države v državi članici.

Prispevek Prvo letno poročilo o stanju pravne države v Evropski uniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo razkriva, kako so vlade v času epidemije nesorazmerno omejile svoboščine, ovirale aktivizem in demokratično participacijo.

Zbrani podatki kažejo, da več kot polovica držav EU ni zaščitila pravice ljudi do mirnega zbiranja. In namesto, ad bi vlade sprejele ukrepe, ki bi ljudem omogočili, da protestirajo in hkrati varujejo javno zdravje, so zlorabili pravila fizičnega distanciranja in ustvarili prepovedi za mirne demonstracije – tako kot so poročali v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji.

Vir slike: Radiotelevizija Slovenija

Prispevek Poročilo o vladnem omejevanju svoboščin v času epidemije s Covid-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Prva obsežna slika zmogljivosti in razmer civilne družbe na Zahodnem Balkanu in v Turčiji za obdobje 2018-2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pregled komisije ESDE ponuja na dokazih temelječo analizo, kako doseči večjo pravičnost v Evropski uniji v času kriz, kot je pandemija Covid-19, in v luči dolgoročnih izzivov, ki izhajajo iz strukturnih sprememb zaradi demografskega staranja, podnebnih sprememb in digitalizacije.

Kot ugotavlje ESDE, pandemija vpliva na zdravstvo, ekonomijo, zaposlovanje in na družbo v Evropi, nesorazmerno močneje pa prizadeve najbolj ranljive skupine in ogroža velik napredek, ki ga je Evropska unija dosegla. ESDE v publikaciji analizira trenutno stranje in izzive, preučuje pa tudi politike in orodja, ki lahko izboljšajo družbeno pravičnost in večjo solidarnost v prihodnosti.

Poročilo najdete v naši spletni knjižnici.

Prispevek Zaposlovanje in družbeni razvoj v Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Svetovna organizacija za varstvo narave WWF je objavila poročilo o stanju planeta 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo z naslovom  Najmanj zaščiteni, najbolj prizadeti: migranti in begunci se med pandemijo covida-19 soočajo z izrednimi tveganji  dokumentira povečanje ogroženosti teh skupin v zadnjega pol leta, poudarja pa tudi, da se zaradi pandemije obstoječi izzivi, s katerimi se soočajo migranti, še zaostrujejo in tveganja za zdravje in varnost še povečujejo.

Poročilo vsebuje številna priporočila vladam, kako naj ukrepi glede covida-19 kar najbolje varujejo vsakogar, vključno z zagotavljanjem, da se ukrepi za nadzorovanje pandemije ne zlorabijo za nehumano ravnanje z migranti in begunci.

Prispevek Poročilo Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca opozarja, da so migranti in begunci najbolj prizadete osebe med krizo Covida-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo je pregled, kako Evropska unija uveljavlja svoja načela učinkovitosti na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Je pregled uspešnosti Evropske unije in njenih držav članic z analizo rezultatov poročila »Global Partnership for Effective Development Cooperation«. Analizirali so skoraj 1.800 projektov v več kot 70 partnerskih državah in oblikovali merilo uspešnosti EU kot kolektivne celote.

Poročilo najdete tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Izšlo je poročilo o tem, kako uspešno uveljavlja EU svoja načela učinkosti na področju razvojnega sodelovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glavni poudarki poročila so:

– izboljšanje splošne transparentnosti v primerjavi z letom 2018, pri čemer je več kot polovica donatorjev (od 47 skupno) dobilo oceno »dobro« ali »zelo dobro«.

– le manjšina donatorjev objavlja rezultate projektov, še manj jih objavlja preglede in ocene projektov. To omejuje zmožnost ocenjevanja učinkovitosti in vrednosti porabe pomoči.

– indeks ima pozitiven učinek – med donatorji se stremi k večji transparentnosti.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Aid Transparency Index 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.