Področje sta predstavili Barbara Simonič, strokovnjakinja za prilagajanje z Ministrstva za okolje in prostor (Sektor za okolje in podnebne spremembe, Oddelek za podnebne spremembe) in Barbara Medved-Cvikl z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Sektor za trajnostno kmetijstvo, Oddelek za sonaravno).

Blaženje podnebnih sprememb (zmanjševanja izpustov emisij toplogrednih plinov v ozračje) je odvisno od skupnega prizadevanja in delovanja vseh držav, toda prilagajanje je povsem odvisno od nas, je med drugim poudarila Barbara Simonič. Vsaka država lahko poskrbi za ukrepe prilagajanja na svojem območju, glede na značilnosti tega območja in naravo učinkov podnebnih sprememb.

Vse več poplav

Za načrtovanje ukrepov prilagajanja je potrebno opredeliti ranljivost, v okviru katere ocenjujemo izpostavljenost, občutljivost in prilagodljivost ter tveganja. Povprečna temperatura se v Sloveniji hitreje dviguje, saj je območje države pretežno kopno. Pogostejši bodo vročinski valovi in suše, predvsem pa se veča nevarnost poplav kot posledica pogostejših intenzivnih padavin. Poplave so bile ocenjene tudi kot najbolj pomembno tveganje za nesreče v zadnji Državni oceni tveganj za nesreče.

Čeprav mogoče na prvi pogled ni opazno, se na področju prilagajanja v Sloveniji stvari vseeno premikajo. Sprejet imamo Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, pripravljene so Strokovne podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo v Sloveniji (oboje dostopno na spletni podstrani Ministrstva za okolje in prostor o prilagajanju). Nacionalni program varstva okolja za obdobje 2020 – 2030 določa ukrepe za doseganje ciljev prilagajanja podnebnim spremembam.

Za boljše prilagajanje pa je potrebno več povezovanja z zasebnim sektorjem in lokalno ravnjo ter vzpostavitev rednega sodelovanja raziskovalcev in odločevalcev, je na koncu poudarila ga. Simonič.

Manj pridelave hrane po letu 2030

Kaj se dogaja na področju prilagajanja v kmetijstvu, ki se je prvo začelo prilagajati na podnebne spremembe, je predstavila Barbara Medved-Cvikl. Koncentracija CO2 v ozračju bo sicer še nekje do 2030 izboljševala fotosintezo in s tem prispevala k več pridelkom, po 2030 pa lahko pričakujemo pridelavo manjših količin hrane.

Glavni ukrepi prilagajanja na področju kmetijstva so namakanje in ukrepi omilitve tveganj, kot je zavarovanje kmetijske proizvodnje, izplačilo predplačil, možnost različnih pomoči ob izrednih dogodkih, varstvo pred točo, spodbujanje gojenja avtohtonih in tradicionalnih pasem in petletno kolobarjenje. Poleg tega se izvajajo tudi mehki ukrepi strokovnega raziskovanja, svetovanja, izobraževanja in osveščanja. Eden izmed ključnih ukrepov pa je ekološko kmetijstvo. V Sloveniji trenutno zaseda 10% kmetijskih površin, predvsem na hribovitih in travnatih območjih. Evropski zeleni dogovor močno spodbuja ekološko kmetijstvo (po katerem je na s strani potrošnikov tudi vse večje povpraševanje) in cilja na povečanje tega na vsaj 25% površin v državah članicah.

Več z izobraževanja najdete TU.

Prispevek Prilagajanje na podnebne spremembe je povsem v naših rokah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropa se že zdaj srečuje s posledicami podnebnim sprememb, kot so dvigovanje morske gladine, pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, poplave, suše in nevihte, v prihodnosti pa bo še huje, v obsežnem poročilu z naslovom “Podnebne spremembe, učinek in ranljivost Evrope” ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Poročilo objavljajo vsaka štiri leta, tokratno je četrto po vrsti.

Vlažna območja v Evropi postajajo bolj vlažna, sušna pa bolj suha. Obseg ledenikov in debelina snežne odeje se zmanjšujeta. Pogostejši so vročinski valovi, suša in obilne padavine. In vse to se bo še stopnjevalo. Najbolj bosta na udaru južna in jugovzhodna Evropa, kamor spada tudi Slovenija.

Povprečne temperature v Evropi so bile v zadnjem desetletju za stopinjo in pol nad povprečjem iz predindustrijskih časov in se bodo po trenutnih projekcijah še zviševale.

Izpostavljene so jim vse evropske regije, a nekatere bolj kot druge. Napovedi kažejo, da bosta žariščni točki podnebnih sprememb južna in jugovzhodna Evropa, kamor uvrščajo tudi Slovenijo. “Ta regija je že zdaj izpostavljena velikemu povečanju števila vročinskih valov ter zmanjševanju količine padavin in pretoka rek, zaradi česar se je povečalo tveganje pojava hujših suš, zmanjšanja pridelka, izgube biotske raznovrstnosti in gozdnih požarov. Pogostejši vročinski valovi in spremembe razširjenosti s podnebjem povezanih nalezljivih bolezni naj bi povečali tveganja za zdravje in dobro počutje ljudi,” ugotavljajo avtorji poročila. Na udaru bodo tudi obalna območja in poplavne ravnice v zahodnih delih Evrope, ki jim grozijo poplave zaradi dviga vodne gladine in povečanega števila neviht.

V letih od 1980 do 2013 so v Evropi zabeležili 1500 obsežnih poplav, več kot polovico po letu 2000. Zahtevale so več kot 4700 žrtev in povzročile za 150 milijard evrov neposredne škode. To je tretjina skupne škode, ki so jo v Evropi v tem času povzročile vse naravne nesreče. Zavarovalnice so krile manj kot četrtino.

Ogrožene živali, rastline in ljudje
Posledice podnebnih sprememb ogrožajo biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju. Številne živalske in rastlinske vrste se srečujejo s spremembami v svojem življenjskem ciklu ter se selijo na sever in na višje nadmorske višine, medtem ko so se na območju pojavile ali razširile različne invazivne vrste. Na sever se selijo tudi morske vrste, vključno s komercialno pomembnimi staleži rib. Te spremembe že vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Glavni učinki podnebnih sprememb na zdravje so povezani s skrajnimi vremenskimi pojavi, spremembami razširjenosti s podnebjem povezanih bolezni ter spremembami okoljskih in družbenih razmer.

Poplavljanje rek in morij je v zadnjem desetletju prizadelo milijone ljudi v Evropi. Učinki na zdravje vključujejo poškodbe, okužbe, izpostavljenost kemičnim nevarnostim in posledice za duševno zdravje. Vročinski valovi so postali pogostejši in intenzivnejši ter so v Evropi pripeljali do več deset tisoč prezgodnjih smrti. Razširjenost vrst klopov, tigrastega komarja in drugih prenašalcev bolezni povečuje tveganje za širjenje lymske borelioze, klopnega meningoencefalitisa, mrzlice Zahodnega Nila, denge, čikungunje in lišmanioze.

Gospodarske izgube zaradi skrajnih vremenskih pojavov od leta 1980 v državah članicah EEA znašajo več kot 400 milijard evrov.

Varovanje okolja tudi globalni cilj
Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ob priznavanju, da je najpomembnejši mednarodni medvladni okvir za pogajanja o skupnem odzivu na podnebne spremembe Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, so se države zavezala ob sprejemu Agende 2030. Podrobneje so opredeljeni v 13 cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na podnebne ukrepe. Več o globalnih ciljih.

Prispevek Vročina, suša in poplave bodo v Evropi vse pogostejši pojav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.