podnebna nevtralnost – Platforma SLOGA

Evropska komisija išče 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest

Fri, 26 Nov 2021 06:23:08 +0000

Evropska komisija prek razpisa išče mesta, ki so se pripravljena pridružiti evropski misiji ”100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 ”. Izbrana mesta bodo delovala kot eksperimentalna in inovacijska središča, ki bodo zgled za doseganje nevtralnosti drugih evropskih mest do leta 2050.

Izbrana mesta bodo v ospredju prehoda na podnebno nevtralnost v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in bodo svojim skupnostim prinesla številne koristi, kot so zmanjšanje onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom, prezasedenosti in bolj zdrav način življenja.

Po prijavi interesa in oceni neodvisnih strokovnjakov bodo izbrana mesta objavljena aprila 2022.

Gre za eno od petih misij, opredeljenih v strateškem načrtu programa Obzorje Evropa.

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Canva/SLOGA

Prispevek Evropska komisija išče 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pot k podnebni nevtralnosti kažejo Skandinavci

Platforma SLOGA — Tue, 09 Nov 2021 12:12:14 +0000

V danes objavljenem poročilu o napredku držav pri naslavljanju podnebnih sprememb – Climate Change Performance Index (CCPI) 2022 so najbolje ocenjene pri napredku proti cilju podnebne nevtralnosti skandinavske države skupaj z Združenim Kraljestvom in Marokom, najslabše pa so Avstralija, Južna Koreja, Rusija, Savdska Arabija in Kazahstan. Slovenija, Češka, Poljska in Madžarska izstopajo kot najslabše države znotraj Evropske Unije, je pa tudi EU kot celota nazadovala s 16. na 22. mesto.

Poročilo sta že sedemnajstič pripravila nemška nevladna organizacija Germanwatch in nemški inštitut NewClimate Institute v sodelovanju z mrežo Climate Action Network International. Poročilo ocenjuje napredek 60 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Pri pripravi indeksa za Slovenijo je sodelovala Barbara Kvac iz Focusa.

Slovenija je glede na prejšnje leto, ko je končala čisto na dnu lestvice, napredovala za eno mesto, a še vedno ostaja na repu lestvice. Uvrstila se je na 50. mesto, med državami EU so bile slabše ocenjene le Češka, Poljska in Madžarska.

Več na Focusovi spletni strani.

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

Ocena Slovenije tukaj.

Prispevek Pot k podnebni nevtralnosti kažejo Skandinavci je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU

Platforma SLOGA — Wed, 06 Oct 2021 08:34:24 +0000

Focus je skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe pripravil poročilo o vlogi nacionalnih dolgoročnih strategij v doseganju podnebne nevtralnosti v Evropi, ki izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.

Novo poročilo se osredotoča na dolgoročne strategije Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Portugalske, Poljske, Španije in Slovenije ter preverja, ali bi strategije teh držav v trenutnem stanju lahko pomagale k temu, da EU doseže podnebno nevtralnost do leta 2040, kot to zahteva cilj omejitve dviga globalne temperature na 1,5°C iz Pariškega podnebnega sporazuma na pravičen način.

Slovenija bi morala v času svojega predsedovanja EU voditi z zgledom in si zastaviti cilje in ukrepe usklajene s Pariškim sporazumom. Da bi Slovenija dosegla cilj 1,5 ° C iz Pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja. Ključen bo tudi njen konstruktivni prispevek k prehodu na čisto energijo, zato mora Slovenija čimprej sprejeti odločitev, da bo najkasneje do leta 2030 opustila premog. Taj Zavodnik

Več informacij TU.

Poročilo o vlogi nacionalnih dolgoročnih strategij v doseganju podnebne nevtralnosti v Evropi

Prispevek Še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletna razprava Spodbujanje sinergij med Evropskim zelenim dogovorom in Evropsko strategijo za enakost spolov

Platforma SLOGA — Mon, 22 Feb 2021 08:12:56 +0000

Florence School of Regulation in fundacija Women in Energy, Climate and Sustainability (WECS) sta 9. februarja 2021 v okviru pobude »Lights on Women« organizirala spletno razpravo o sinergijah med cilji za Evropo: zeleno okrevanje, prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in enakost spolov.

Na dogodku so razpravljali o:

poteh do vzpostavljanja sinergij med Evropskim zelenim dogovorom in prvo Strategijo EU o enakosti spolov;
priložnostih za ustvarjanje vključujočega vodikovega gospodarstva v Evropi;
vlogi presoj vplivov na enakost spolov pri strateških projektih, namenjenih prispevanju k prehodu Evrope na podnebno nevtralnost.

Zeleno okrevanje Evrope in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo sta dopolnjujoča s potrebo po krepitvi vključevanja in enakosti na področju energije ter podnebja. Evropski zeleni dogovor postavlja Evropo na pot postati prva podnebno nevtralna celina do leta 2050, medtem ko je prva Strategija EU o enakosti spolov zasnovana z namenom uresničevanja enakosti spolov v EU. Ustvarjanje sinergij med tema dvema strategijama bo ključnega pomena za izboljšanje enakosti spolov v energetskem, podnebnem in trajnostnem prostoru v Evropi ter izkoriščanja kadrov in kadrovskih politik, temelječih na enakih možnostih, v podporo zelenemu ter trajnostnemu okrevanju po učinkih pandemije Covid-19.

Pripravila AA

Prispevek Spletna razprava Spodbujanje sinergij med Evropskim zelenim dogovorom in Evropsko strategijo za enakost spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo poziva države članice, naj sredstva EU za regije in gospodarsko okrevanje usmerijo v podnebno nevtralnost

Platforma SLOGA — Tue, 21 Jul 2020 07:13:52 +0000

Društvo Focus sporoča, da sta pred zasedanjem Evropskega sveta, ki je razpravljal o novem sedemletnem sedemletnem proračunu EU, mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja. Iz poročila z naslovom »Sredstva EU za zeleno okrevanje«, jasno izhaja, da bi lahko sredstva EU, če bi bila smotrno uporabljena, zagotovila tako zeleno okrevanje kot ambicioznejše podnebne ukrepe. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus.

Izjava za javnost:

Pred zasedanjem Evropskega sveta ta teden, na katerem bodo voditelji držav odločali in potencialno sprejeli EU proračun za obdobje 2021-2027, poročilo analizira naložbe in ukrepe, ki so bili predstavljeni v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) 14 držav članic: Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Francije, Madžarske, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. V poročilu so izpostavljeni ukrepi iz NEPN-ov, ki naj bi bili deležni financiranja iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje, predlogi za znatno pivišanje financiranja za ukrepe, ki lahko prinesejo dodatna znižanja emisij ter škodljivi ukrepi, ki ne bi smeli biti podprti s sredstvi EU.

Naložbe v trajnostno obnovljivo energijo (vključno z energetskimi skupnostmi) in energetsko učinkovitost imajo največji potencial za izboljšanje kakovosti življenja za milijone evropskih državljanov, obenem pa prispevajo k večjemu zmanjšanju emisij od načrtovanega. Poleg tega imajo ti sektorji ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest. Zato poročilo predlaga, da imajo prednost pri dodeljevanju sredstev iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje. V poročilu so kot sektorji, ki imajo pomemben potencial za doseganje bolj ambicioznih ciljev na področju podnebne politike in hkratno spodbujanje zelenega okrevanja gospodarstva, izpostavljeni še nizkoemisijski prometni sistemi, ukrepi za trajnostno mobilnost in na naravi temelječe rešitve.

Vendar pa poročilo obenem poudarja, da bi lahko številni škodljivi ukrepi, ki še vedno ostajajo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ogrozili potreben napredek pri naslavljanju podnebne krize v naslednjem desetletju. Po predlogu Evropske komisije bodo NEPN vplivali na razporeditev sredstev EU v novem proračunskem obdobju, vključno z načrti za gospodarsko okrevanje. Poročilo zato predlaga državam članicam, da svoje prihodnje načrte porabe usmerijo v podnebno nevtralnost ter da ne vlagajo v škodljive ukrepe, kot so npr. razvoj nove infrastrukture fosilnih goriv, izkoriščanje nacionalnih virov fosilnih goriv, uporaba biomase v ogrevalnih sistemih s slabim izkoristkom ter investicije v neobnovljive vire energije.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj pravi: »Voditelji EU imajo možnost, da s pomočjo paketa za oživitev na novo vzpostavijo boljše gospodarstvo. Če bodo načrti porabe sredstev zasnovani tako, da bodo preoblikovali javno infrastrukturo in naredili korak naprej proti podnebno nevtralnemu gospodarstvu, bodo imele koristi od tega vse države članice. V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.

Prispevek Poročilo poziva države članice, naj sredstva EU za regije in gospodarsko okrevanje usmerijo v podnebno nevtralnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta fosilnim gorivom

Platforma SLOGA — Wed, 08 Jul 2020 09:46:49 +0000

Društvo Focus sporoča, da je 62 nevladnih organizacij v začetku julija evropskim poslancem, ki so člani Odbora za regionalni razvoj, poslalo pismo s pozivom, da iz evropskega sklada za pravični prehod izključijo fosilna goriva. Med ta sodi tudi zemeljski plin, ki ima zaradi visokih izpustov CO2 in metana uničujoč vpliv na ljudi, biotsko raznovrstnost in podnebno krizo. Vlaganje v zemeljski plin škoduje tudi konkurenčnosti Evrope in evropskim podjetjem. Naložbe v obnovljive vire energije prinašajo do trikrat več delovnih mest na investiran evro kot na enak znesek, vložen v fosilna goriva [*].

Kaj se dogaja?

Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) bo 6. julija glasoval o skladu za pravični prehod, katerega cilj je podpirati regije EU pri njihovem prehodu v podnebno nevtralnost. Svet EU se je prejšnji teden dogovoril, da bo fosilna goriva v celoti izključil iz financiranja. Prav tako je rdečo luč financiranju fosilnih goriv iz regionalnega sklada izglasoval marca lani Evropski parlament. Kljub temu pa si poslanske skupine evropskih konservativcev in reformistov ECR, Renew Europe in Evropske ljudske stranke prizadevajo, da bi zakonodaja omogočila financiranje določene plinske industrije in infrastrukture iz sklada za pravičen prehod. 62 nevladnih organizacij (med njimi tudi tri slovenske – društvo Focus, Mladi za podnebno pravičnost in mreža PlanB za Slovenijo) je člane Odbora za regionalni razvoj, med katerimi je tudi Franc Bogovič, pozvalo, naj v ponedeljek glasujejo proti vključitvi plina v sklad.

Zakaj je to pomembno?

Financiranje plinskih projektov bi bilo v nasprotju s konceptom pravičnega prehoda na brezogljično gospodarstvo. Zemeljski plin namreč pospešuje podnebne spremembe, zaradi visokih emisij metana pa je lahko za podnebje celo slabši kot premog.

Kaj zahtevamo?

Izključitev projektov zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv iz sklada. Finančno je treba podpreti le projekte, ki bodo do leta 2040 omogočili trajnostno in podnebno nevtralno Evropo.
Usklajenost načrtov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev sklada, s podnebnimi cilji EU ter nagrajevanje podnebnih ambicij in časovnice opuščanja premoga najkasneje do leta 2030 in plina najkasneje do 2035.
Transparentnost in vključevanje deležnikov, vključno s civilno družbo, lokalnimi vladami in sindikati.

Celotno pismo si lahko preberete TUKAJ (v angleščini).

Vir: društvo Focus

Prispevek V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta fosilnim gorivom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medijsko gradivo društa Focus, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti

Platforma SLOGA — Wed, 13 May 2020 11:03:47 +0000

Društvo Focus je pripravilo medijsko gradivo, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti.

V gradivu za medije so predstavljeni načini, na katere lahko svežnji za oživitev gospodarstva pripomorejo k pravočasnemu prehodu v nizkoogljična gospodarstva v Evropi. Poleg tega poročilo obravnava dolgoročno strategijo EU, usklajenost dolgoročne strategije EU in nacionalnih dolgoročnih strategij držav članic ter načine, na katere bi lahko k večji ambicioznosti teh strategij pripomogli trajnostni spodbujevalni ukrepi, namenjeni uresničevanju ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

Gradiva so nastala v sklopu projekta Unify, ki je prejel sredstva iz programa Evropske unije LIFE.

Projekt je del Evropske pobude za podnebje (EUKI). EUKI je instrument za financiranje projektov nemškega zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMU). Natečaj za projektne ideje v okviru EUKI izvaja Nemško društvo za mednarodno sodelovanje (Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit; GIZ). Krovni cilj pobude EUKI je spodbujanje podnebnega sodelovanja v Evropski uniji (EU) s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Prispevek Medijsko gradivo društa Focus, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.