V oddaji so sodelovali strokovnjaki iz projekta Zelen.kom, ki raziskujejo učinkovite pristope k sporazumevanju o zelenem prehodu. V njem sodeluje 40 raziskovalcev z desetih oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Cilj projekta je ugotoviti, kako govoriti o podnebnih spremembah na način, ki ne odvrača, ampak motivira k dejanjem.

Gostje oddaje so bili dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, ter dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta.

Kako govoriti o podnebnih spremembah?
Ena glavnih težav pri komuniciranju podnebne krize je uporaba jezika, ki lahko povzroči blokado v dialogu. Nekateri menijo, da pretirano poudarjanje nujnosti in resnosti problema lahko deluje kontraproduktivno, saj pri ljudeh vzbuja občutek nemoči. Drugi pa opozarjajo, da preveč blag pristop zmanjšuje občutek resnosti situacije.

Kako torej najti pravo ravnovesje?
Strokovnjaki opozarjajo, da je ključ do učinkovitega sporazumevanja prilagajanje ciljni publiki. Pomembno je razumeti, kaj ljudi motivira – ali jih bolj skrbi prihodnost ali pa iščejo načine za izboljšanje sedanjosti.

Prav tako je pomembno, kako uokvirimo sporočila. Beseda “kriza” je postala tako vsakdanja, da pogosto izgublja svoj učinek ali pa pri ljudeh vzbuja odpor. Namesto zastraševanja je treba poudarjati rešitve – kako lahko posamezniki in skupnosti prispevajo k spremembam.

Projekt Zelen.kom zato raziskuje različne komunikacijske pristope in preučuje, kako jih najbolje uporabiti v praksi. Kot poudarja dr. Ivajnšič, je ključno, da znanstvena dognanja preoblikujemo v razumljiv in dostopen jezik, ki nagovarja širšo javnost in jo spodbuja k dejanjem.

Celotno oddajo lahko poslušate v arhivu RTV Slovenija https://365.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/175119434

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Komuniciranje o podnebni krizi: Kako govoriti, da bomo slišani? ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Misija Mesta bo prejela 360 milijonov evrov za obdobje 2022–2023, da bi utrla pot raziskavam in inovacijam, ki bodo prispevale k podnebni nevtralnosti do leta 2030. Ukrepi bodo obravnavali čisto mobilnost, energijsko učinkovitost in zeleno urbanistično načrtovanje, omogočili pa bodo tudi skupne pobude in okrepitev sodelovanja v sinergijah z drugimi programi EU.

Izbrana mesta bodo morala pripraviti tako splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sektorjih, od energetike in stavb do ravnanja z odpadki in prometa, kot povezane naložbene načrte. V postopek bodo vključeni državljani, raziskovalne organizacije in zasebni sektor.

Ta mesta bodo kot eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Njihova vloga bo torej zelo pomembna, saj na mestnih območjih živi 75 % državljank in državljanov EU. Na svetovni ravni mesta porabijo več kot 65 % vse energije in so odgovorna za več kot 70 % emisij CO₂.

Za sodelovanje v misiji se je prijavilo 377 mest. V 100 izbranih mestih, ki so bila predstavljena danes, živi 12 % prebivalstva EU.

Komisija je misijo za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 začela izvajati septembra 2021 s sprejetjem sporočila o misijah EU, ki je sledilo odobritvi izvedbenih načrtov posameznih misij poleti 2021. Poleg misije Mesta potekajo še štiri misije EU, ki obravnavajo svetovne izzive na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, obnove naših oceanov in voda, zdravih tal in raka. Namenski program dela za misije programa Obzorje Evropa je bil objavljen 15. decembra 2021.

Misije so novost programa Obzorje Evropa in podpirajo prednostne naloge Komisije, kot so evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, evropski načrt za boj proti raku, gospodarstvo za ljudi in novi evropski Bauhaus. Npr. misija Podnebje je že konkreten element nove strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, misija Rak je del načrta za boj proti raku, misija Tla pa je vodilna pobuda dolgoročne vizije za podeželska območja EU.

Več informacij

Pripravila: PV

Prispevek Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Davida Attenborougha so nagradili za dolgoletna prizadevanja za varstvo okolja, ki jih je predstavil v svojih dokumentarnih filmih in knjigah.

Attenborough je svoj glas posodil številnim nagrajenim dokumentarcem o naravi, zadnja leta pa svoj zvezdniški status uporablja predvsem za ozaveščanje in boj proti podnebnim spremembam ter izumiranju vrst. Posebej priljubljen je med mladimi.

UNEP je nagrado borca za Zemljo uvedel leta 2005, podeljujejo pa jo vsako leto. Nagrada služi kot priznanje za izredno požrtvovalnost pri varstvu okolja, podeljujejo pa jo predvsem javnim osebnostim iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe.

Pripravila: PV

Prispevek Davidu Attenboroughu podelil naziv borca za Zemljo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network je dan ekološkega dolga v Sloveniji letos nastopil 18. aprila. Slovenski dan ekološkega dolga se je premaknil z lanskega 30. aprila. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Svet bi v povprečju potreboval 1,75 planeta, največ ali 5,1 planeta pa bi potrebovale ZDA, so izračunali v organizaciji.

Dan okoljskega/ekološkega dolga (Earth Overshoot Day) je dan, na katerega človeštvo izkoristi naravne vire, ki jih ima na voljo v enem letu, in vstopi v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Dan okoljskega dolga se vsako leto premakne za nekaj dni (dva do tri dni) proti začetku leta.

Pripravila: PV

Prispevek Dan okoljskega dolga v Sloveniji že 18. aprila je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vplivi podnebnih sprememb, netrajnostno upravljanje in uporaba naravnih virov, onesnaževanje zraka, zemlje ter vode, posledična izguba biotske raznovrstnosti in upad storitev, ki jih zagotavljajo ekosistemi, onemogočajo varno, čisto, zdravo in trajnostno okolje, ki je sestavni del polnega uživanja širokega spektra človekovih pravic, vključno s pravicami do življenja, zdravja, hrane, vode in razvoja. Hkrati je uveljavljanje človekovih pravic, vključno s pravicami do obveščanja, sodelovanja in pravnih sredstev, ključnega pomena za varstvo okolja in za ublažitev vplivov podnebnih sprememb.

Države imajo dolžnost človekovih pravic, da preprečijo predvidljive škodljive učinke podnebnih sprememb in zagotovijo, da imajo tisti, ki jih te prizadenejo, zlasti tisti v ranljivih razmerah, dostop do učinkovitih pravnih sredstev ter sredstev za prilagajanje, da bi lahko uživali dostojno življenje.

Medtem ko so države in mednarodna skupnost sprejele ukrepe za okrepitev zaščite človekovih pravic pred podnebnimi spremembami, je povezava med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami relativno nova. Zato je za izboljšanje in podporo učinkovitih podnebnih ukrepov, ki temeljijo na človekovih pravicah, potrebna večja ozaveščenost o povezavi med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami.

Več informacij je na voljo tukaj.

Pripravila: PV
Grafika: ASEF

Prispevek Neformalni seminar ASEF o človekovih pravicah – človekove pravice in podnebne spremembe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Število smrtnih žrtev, ki jih je na tem območju povzročilo neurje Ana, je naraslo na 86. Reševalci se trudijo doseči več deset tisoč ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, saj je odneslo ceste in mostove na Madagaskarju, v Mozambiku in Malaviju.

Oblasti zdaj spremljajo, ali bo naslednji teden celino zajelo še drugo neurje – Batsirai.

V Mozambiku, kjer je umrlo 18 ljudi in je bilo prizadetih 120 000 ljudi, je Maria Luisa Fornara iz otroškega sklada ZN Unicef opisala nevihto Ana kot “oster opomin” na posledice podnebnih sprememb.

Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da je potrebnih več naložb za “zaščito in reševanje življenj”.

Prispevek Smrtonosno neurje je pokazalo realnost podnebne krize je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Forum, ki sta ga 12 oktobra 2021 organizirala Andragoški center Slovenije (ACS) ter SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, je imel naslov Zelena preobrazba družbe.

Ta namreč terja široko ozaveščanje, nova znanja in spretnosti ter drugačen način razmišljanja in delovanja. Trajnostno naravnano, globalno učenje mora biti celovito z vseh vidikov – vključevati in povezovati mora mlade in odrasle ter naravoslovna in družboslovna znanja ter vsebine. Potrebujemo transformativno izobraževanje, saj je poleg osebne in skupnostne preobrazbe potreben napredek tudi na področju dela.

Izobraževanje (odraslih) naj bo pri tem enakovreden, nepogrešljiv deležnik ter naj sooblikuje medsektorske politike v zvezi s podnebnimi spremembami na državni in evropski ravni. Še več, trije stebri trajnosti – ekonomski (usmerjen predvsem v dobiček), družbeni (usmerjen predvsem v ljudi) in ekološki (usmerjen predvsem v biološke osnove življenja) – so neločljivo povezani, zato je potrebno njihovo razumevanje uskladiti na temelju enakopravnega dialoga vseh nas ter naših vlog v akademskem, političnem ali civilno-družbenem delovanju!

Organizatorji so poudarili, da je treba zagotoviti zadostno financiranje in učinkovito koordinacijo ukrepov ter instrumentov na globalni, evropski in državni ravni. Prav tako je potrebno spodbujanje programov za pridobivanje ‘zelenih’ naravnanosti in spretnosti za življenje – v vsej njegovi širini (reševanje problemov, ustvarjalno in kritično mišljenje, socialno-čustvene spretnosti ipd.). Trajnostna načela sodijo v vse ravni in področja izobraževanja ter učenja. Neformalno učenje odraslih ima pri tem nadvse pomembno vlogo.

Objavili smo posnetek dogodka, na katerem so kot govorci sodelovali Rilli Lappalainen, predsednik Konfederacije evropskih nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD) ter ustanovitelj in vodja mreže Bridge 47, dr. Janez Berdavs, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Nataša Bucik, Ministrstvo za kulturo, Aleš Ojsteršek, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Chris Millora, raziskovalec in svetovalec v projektu Bridge 47, Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja, Mestna občina Ljubljana in Mateja Skrt, Platforma SLOGA, ki je predstavila aktivnosti projekta Climate of Change.. Zaključno besedo je imel Boštjan Videmšek, novinar, avtor knjige Plan B in ambasador evropskega podnebnega pakta.

Na spletni srani dogodka so na voljo dodatna video gradiva in dokumenti.

Grafični zapis dogodka

Pripravila: PV
Foto: Posnetek zaslona

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade RS in/ali EU.

Prispevek Trajnostni razvoj potrebuje učenje in izobraževanje (odraslih)! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni lahko pripišemo oskrbovalni verigi s hrano, pri čemer največji delež izhaja iz kmetijstva ter rabe zemljišč in sprememb v njihovi rabi. Pri slednjem ima največjo vlogo krčenje gozdov za pridobivanje novih kmetijskih površin, v veliki meri za pridelavo krme za živino. Hkrati kmetijstvo vpliva na kakovost voda in tal ter je sektor z največjim vplivom na biotsko raznovrstnost, ki je ključni dejavnik odpornosti na pretrese, kot so podnebne spremembe.

Za ustrezno naslavljanje podnebne in ekosistemske krize, sredi katerih smo se znašli, so zato nujne spremembe v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano tako na ravni sistema kot na ravni vsakega izmed nas. Hrana je namreč več kot zgolj to, kar jemo, saj naše vsakodnevne prehranske odločitve določajo ponudbo živil na trgovskih policah, s čimer posredno vplivamo na proizvodno stran sistema oskrbe s hrano. Zato je še kako pomembno, da izbiramo hrano, ki je zdravju, okolju in podnebju prijaznejša.

V organizaciji izpostavljajo, da je povečanje deleža hrane rastlinskega izvora oziroma zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano.

Da pa bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana in da ne pristane med odpadki.

V Umanoteri so v tednu pred svetovnim dnem hrane izdali tudi Babičino podnebno kuharico – knjižico podnebju prijaznih receptov.

Pripravila: PV
Foto: Canva

Prispevek Umanotera: Hrana je več kot zgolj to, kar jemo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsi predstavljeni recepti upoštevajo vodila podnebju prijaznejšega prehranjevanja in kažejo na neomejenost idej za pripravo (že znanih) jedi – med drugim tako zasledimo poletne polnjene paprike v podnebju prijazni obliki, brezmesne sarme, tradicionalne ajdove njoke ali pa za jesenski čas primeren krompirjev golaž.

Da je priprava tradicionalnih slovenskih jedi v rastlinski obliki resnično enostavna, s pripravo treh tradicionalnih slovenskih jedi v podnebju prijazni obliki prikaže tudi Ana Žontar Kristanc (Anina kuhinja), ki je združila moči z Umanotero pri izvajanju projekta Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane.

Nika Tavčar, Umanotera: »Podnebju prijazno prehranjevanje se lahko začne že s preprosto odločitvijo, da nekajkrat na teden mesni obrok zamenjamo z njegovo brezmesno alternativo. Na naših policah in vrtovih v tem trenutku že obstaja obilica podnebju prijaznih izbir in resnično še nikoli ni bilo lažje jesti na način, ki ne škoduje okolju in zdravju vseh živih bitij. S spremembo prehranjevalnih navad resda ne bomo rešili podnebne krize, a podnebne krize ne moremo ustrezno nasloviti brez spremembe prehranjevalnih navad.«

Več o tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način, si preberite v vodniku Podnebni meni.

Pripravila: PV
Foto: Umanotera

Prispevek Umanotera izdala Babičino podnebno kuharico je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsebine, ki podnebne spremembe označujejo za potegavščino ali prevaro, trditve, ki zanikajo, da dolgoročni trendi kažejo, da se podnebje segreva, in trditve, ki zavračajo dejstvo, da emisije toplogrednih plinov in človeška dejavnost prispevajo k podnebnim spremembam, bodo od novembra, ko bo nova politika začela veljati, prepovedane.

Google bo preučil kontekst, v katerem so nastale trditve, in ločil vsebino, ki navaja lažno trditev kot dejstvo, od tiste, ki poroča o tej trditvi ali o njej razpravlja.

Še naprej bodo dovoljevali oglase o drugih temah, povezanih s podnebjem, vključno z javnimi razpravami o podnebni politiki in različnih vplivih podnebnih sprememb in novimi raziskavami.

Pojasnili so, da so razlogi za te spremembe v tem, da oglaševalci preprosto ne želijo, da bi se njihovi oglasi prikazovali vsebin, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb. Podobno založniki in ustvarjalci ne želijo, da bi se na njihovih straneh ali videoposnetkih prikazovali oglasi, ki promovirajo te trditve.

Pripravila: PV
Foto: Canva

Prispevek Google odločno proti zanikovalcem podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o stanju podnebja je objavljeno tik pred četrtkovim vrhom svetovnih voditeljev, ki ga je sklical ameriški predsednik Joe Biden, in pred novembrskim podnebnim vrhom ZN Cop26 novembra, na katerem se naj bi dogovorili za nujne ukrepe, da bi dosegli zaustavitev povišanja globalne temperature ohrani na 1,5 stopinje Celzija, kakor je določeno v pariškem sporazumu. Leta 2020 je bila temperatura 1,2 ° C nad predindustrijsko ravnjo.

Pandemija koronavirusa je pospeševalne učinke globalnega segrevanja še poslabšala za milijone ljudi. Poročilo je pokazalo, da so zmanjšanja proizvodnje hrane, prevoza in gospodarske dejavnosti, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, poslabšala učinke ekstremnega vremena na skupnosti. Toda začasno zmanjšanje emisij ogljika zaradi zapor ni imelo zaznavnega vpliva na atmosferske koncentracije toplogrednih plinov, piše v poročilu WMO.

Lani je bilo kljub ohlajevalnemu učinku cikličnega naravnega podnebnega pojava La Niña uvrščeno med najbolj vroča rekordna obdobja leta 2016 in 2019. Brez tega bi bilo leto 2020 najverjetneje še najbolj vroče leto.

To je leto za ukrepe. Podnebje se spreminja in vplivi so že tako predragi za ljudi in planet. Države morajo pred Cop26 predložiti ambiciozne načrte za zmanjšanje svetovnih emisij za 45% do leta 2030.

António Guterres, generalni sekretar ZN

 

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).

Prispevek Podnebna kriza se je leta 2020 neusmiljeno okrepila je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V 19. epizodi dva strokovnjaka govorita o tem, kako so trenutni predlogi podnebnih politik vse preveč usmerjeni v tržno naravnane rešitve in da imajo preveč vpliva ista industrija, ki je kriva za podnebne spremembe – industrija fosilnih goriv.

Flora Sonkin, raziskovalka pri Society for International Development (SID), razlaga, zakaj je preveč močan fokus napodnebne spremembe, monetizaciji podnebnih politij nevarna pot, raziskovalec CEO Pascoe Sabido pa, zakaj so konec leta 2019 sprožili kampanjo za prihodnost brez fosilnih goriv in zakaj je zdaj  bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se fosilna goriva umakne iz odločevalskega procesa.

POSLUŠAJ TU.

Prispevek Podnebna kriza in napačne rešitve je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.