Kaj so globalne kompetence? Opredeljene so kot večdimenzionalna spretnost, ki vključuje spretnost preučevanja globalnih in medkulturnih vprašanj, spretnost razumevanja in spoštovanja različnih pogledov in stališč, uspešnega in spoštljivega sodelovanja z drugimi ter aktivnega delovanja za kolektivno blaginjo in trajnostni razvoj.

Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah.

Po drugi strani pa so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav OECD v povprečju poročali o

• nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj,
• slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev,
• slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja
• slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja
• manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli
• večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur.

V odgovorih o zavedanju o globalnih vprašanjih so slovenski petnajstletniki odgovorili z “Vem nekaj o tem in bi lahko splošno pojasnil” ali “Problem poznam in bi ga lahko dobro pojasnil” v naslednjih deležih:

podnebne spremembe: 77,7% (povprečje OECD: 78,5%)

svetovno zdravje: (npr. epidemije: 68,3 (OECD: 65,1%)

migracije: 81,9 % (OECD:79,2%)

mednarodni spori: 65,5 % (OECD: 66,1%)

lakota v svetu: 81,8 % (OECD: 77,9 %)

razlogi za revščino: 81,5 % (OECD: 78,3 %)

enakost spolov: 83,2 % (OECD: 83,0 %)

Na kakšna vprašanja so odgovarjali?

V vprašalniku v raziskavi PISA 2018 je bilo učencem postavljeno vprašanje, da presodijo, v kolikšni meri bi bili zmožni pojasniti naslednja globalna vprašanja: »Pojasniti, kako izpuhi ogljikovega dioksida vplivajo na globalne podnebne spremembe«, »Ugotoviti povezavo med cenami tekstila in delovnimi pogoji v državah, kjer tekstil izdelajo«, »Razpravljati o različnih razlogih, zaradi katerih ljudje postanejo begunci«, »Pojasniti, zakaj nekatere države bolj prizadenejo globalne podnebne spremembe kot druge«, »Pojasniti, kako gospodarska kriza v eni državi vpliva na globalno gospodarstvo« in »Razpravljati o vplivu gospodarskega razvoja na okolje«.

Slovenski učenci večino navedenih postavk ocenili nekoliko nižje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD.

Vprašanja so se nadalje nanašala še na nadaljnje tri dimenzije globalnih kompetenc:

• na spretnosti razumevanja in spoštovanja različnih pogledov na svet (razumevanje perspektive drugih, zanimanje za spoznavanje drugih kultur, spoštovanje ljudi iz drugih kultur, spretnost miselnega prilagajanja in odnos do priseljencev),
• spretnost učinkovite komunikacije med posamezniki iz različnih kultur in

• spretnost in pripravljenost učencev za ukrepanje za skupno blaginjo in trajnostni razvoj.

Celotno analizo raziskave si lahko preberete TU.

(Pripravila: RDŠ)

Prispevek PISA o globalnih kompetencah najstnikov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah. Poleg tega pa v primerjavi z učenci iz držav OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z učenci iz držav OECD pa so poročali tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur. 

Prispevek Slovenski 15-letniki so skupaj s sovrstniki iz 66 držav v raziskavi PISA 2018 ocenjevali lastno globalno kompetentnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.