V analizi vloge zasebnega sektorja v trajnostnem razvoju avtorica Dina Hestad uvodoma našteje nekaj trajnostnih pobud velikih korporacij v letu 2020. Microsoft je napovedal, da bo leta 2030 postal ogljično negativen. Starbucks, da bo zmanjšal svoj ogljični odtis za polovico in polovice vode, ki jo porabi za svoje operacije in proizvodnjo kave, zmanjšal ali nadomestil. Mastercard s svojimi partnerji je obljubil, da bo v petih letih zasadil 100 milijonov dreves.

Takšne obljube so sicer dobrodošle, vprašanje pa je, ali so zadostne, poudarja. Zasebni sektor velja za motor rasti, hkrati pa je uničevalec ekoloških sistemov in pospeševalec družbenih neenakosti.

Študije so pokazale, da je 100 podjetij odgovornih za 71% industrijskih toplogrednih emisij po letu 1988.

Tri vloge podjetij v trajnostnem razvoju

Analiza opisuje tri možne vloge zasebnega sektorja v trajnostnem razvoju.

Prvič, nekatere korporacije (primer: Monsanto, izdelovalec škodljivih herbicidov in pesticidov) postavijo dobiček pred ljudi in planet in v imenu dobička aktivno lobirajo proti okoljski regulativi.

Drugič, mnoga podjetja se vse bolj vidijo kot partnerji v trajnostnem razvoju, saj menijo, da je ta nujen tako za obstoj njihovega posla kot za planet. Zasebni sektor je ključen za uresničitev globalnih ciljev trajnostnega razvoja, še zlasti SDG 17 (partnerstvo), spričo pomanjkanja javnih sredstev ne nazadnje kot pomembni investitorji.

Toda, ne zadošča, da podjetja samo poskušajo omejiti škodljive posledice svojega delovanja, kot je zmanjšanje emisij, omejevanje uporabe plastike, ukinitev otroškega dela,  ampak je treba gospodarski sistem preobraziti tako, da bo obnovitven, pravičen in bo deloval znotraj omejitev, ki jih postavlja naš planet.

Na ta način razmišlja tretja skupina podjetnikov,  ki ustanavljajo hibridne, trajnostno naravnane organizacije (SOHO,  Sustainability-Oriented Hybrid Organizations). Te organizacije, ki so socialna podjetja ali kooperative, kombinirajo socialne, okoljske in trgovinske aspekte in skušajo ustvariti obnovitveno pravičnost. Ključno gonilo takšnih ustanov je vprašanje, kako lahko v svojem poslu maksimizirajo koristi za ljudi in naravo. Denar ni cilj, je sredstvo za dosego višjega cilja in rast je zaželena samo, če prispeva k zdravju ljudi in planeta.

Kot uspešna primera avtorica navaja panamsko-ameriško gozdarsko podjetje, Planting Empowerment, ki skupaj s kmeti pogozduje degradirana območja in s tem ustvarjajo trajnostni dohodek za družine, in La Bordo, trajnostno socialno stanovanjsko kooperativo iz Barcelone, ki si prizadeva za povečan dostop do spodobnih, cenovno dostopnih in okoljsko vzdržnih stanovanj.

Tri priporočila za prihodnje politike

V zaključku analize so nanizana tri poročila za prihodnje politike vključevanja zasebnega sektorja v prizadevanja za trajnostni razvoj.

Prvič, treba je eksperimentirati z novimi načini, na katere bi lahko v ta prizadevanja vključili tudi tiste, ki zdaj delujejo proti progresivnim akciji, hkrati pa se še naprej ostro odzvati, kadar korporacije sistematično, namenoma škodijo ljudem in okolju.

Drugič, še naprej je treba spodbujati kratkoročne načine za zmanjševanje okoljske škode in ozelenitve sedanje gospodarske ureditve. Toda treba se je zavedati omejenega dometa tega pristopa, saj je treba doseči popolno ločitev rasti od emisij toplogrednih plinov. Na voljo je že precej raziskav in praks o tem, kako doseči trajnostne in pravične preobrazbe.

Tretjič, prizadevanja SOHO je treba podpreti s spodbudnim pravnim in političnim okoljem, denimo s pravnimi mehanizmi, ki omogočajo, da dobiček uskladijo z namenom, namesto da so prisiljene zasledovati donos za delničarje.

Pripravila: RDŠ

Prispevek Podjetja in trajnostni razvoj: škodljivci, popravljalci in iskalci novih poti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izvajanje okoljske politike in zakonodaje EU ni nujno samo za zdravo okolje, temveč odpira tudi nove priložnosti za trajnostno gospodarsko rast, inovacije in delovna mesta. Če bi se okoljska zakonodaja EU v celoti izvajala, bi gospodarstvo EU prihranilo okrog 55 milijard evrov na leto pri stroških zdravljenja in neposrednih stroških za okolje.

Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal: „Junckerjeva Komisija se je zavezala h gradnji Evrope, ki varuje. Naša prednostna naloga je poskrbeti, da so ravnanje z odpadki, zrak in voda, ki jih zagotavljamo svojim državljanom, najboljše kakovosti in da je naš naravni kapital zaščiten. Pregled izvajanja okoljske politike je državam članicam v pomoč pri zagotavljanju tega, saj jim prinaša informacije in orodja, ki jih za to potrebujejo.“

Pregled prikazuje stanje okoljskih politik in predpisov v vsaki državi EU ter opredeljuje vzroke za vrzeli pri izvajanju. Pomaga pri iskanju rešitev, preden težave postanejo preresne, poleg tega pa je njegov namen pomagati nacionalnim nosilcem odločanja pri določanju prednostnih nalog, ki zahtevajo njihovo pozornost. Vse države članice so sodelovale v leta 2017 ustanovljenem programu za pregled izvajanja okoljske politike „Peer­to­Peer“, ki okoljskim organom omogoča učenje drug od drugega.

Na ravni EU se veliko držav še vedno spopada z visokimi ravnmi emisij dušikovih oksidov (NOx) ali pa mora dodatno zmanjšati emisije delcev (PM_2,5 in PM₁₀). Preprečevanje nastajanja odpadkov še vedno ostaja pomemben izziv za vse države članice. Kar zadeva ravnanje z odpadki, je pet držav že doseglo cilje, pri štirinajstih pa obstaja tveganje, da cilja ne bodo dosegle. V zvezi z vodo je treba še veliko postoriti, da bi v celoti dosegli zadane cilje. V dveh tretjinah držav EU komunalne odpadne vode še vedno niso ustrezno čiščene. Na področju varstva narave in biotske raznovrstnosti se omrežje Natura 2000 še naprej širi po kopnem in morju, toda večina držav članic mora storiti več za dokončanje in upravljanje omrežja Natura 2000. Kar se tiče podnebnih sprememb, bodo države EU po vsej verjetnosti izpolnile cilje za leto 2020. Vendar je treba okrepiti prizadevanja za izpolnjevanje pariškega sporazuma.

Komisija med glavnimi dosežki za Slovenijo izpostavlja sprejetje nove zakonodaje o prostorskem načrtovanju, velik napredek pri kartiranju in ocenjevanju ekoloških storitev ter okrepitev instrumentov za povečanje sredstev za obdelavo ostankov odpadkov. Med glavnimi izzivi pa omenja uskladitev z zahtevami EU glede čiščenja komunalne vode, odpravo pomislekov v zvezi z vzpostavitvijo ohranitvenih ukrepov in njihovim izvajanjem na področju varstva narave ter zmanjševanje koncentracije delcev onesnaževal zraka.

Več in povezava na besedilo pregleda v celoti je na voljo tukaj.

Poročilo za Slovenijo.

Vir: Evropska komisija

Podnebni ukrepi, ohranjanje in varovanje vodnih in kopenskih ekosistemov so cilji trajnostnega razvoja, več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Prispevek Pregled izvajanja okoljske politike EU – za Slovenijo rezultati mešani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.