Obisk bo potekal po nedavnem priznanju človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja v Generalni skupščini ZN in Svetu ZN za človekove pravice pred slabim letom. Slovenija ima to pravico zapisano v ustavi že od leta 1974 (še iz časa SFRJ).

“Moj obisk bo priložnost, da ocenim, kako se ta pravica udejanja na nacionalni ravni, in sicer v državi, ki velja za prvaka na področju varstva okolja,” je dejal gospod Boyd. “Proučil bom okoljska vprašanja, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, biotska raznovrstnost in načrtovanje trajnostnega razvoja; vse s ciljem prepoznati dobre prakse in izzive, ki so povezani z obveznostmi Slovenije na področju varovanja človekovih pravic.”

Med obiskom se bo posebni poročevalec srečal z vladnimi uradniki, predstavniki civilne družbe in okoljskimi aktivisti. Posebni poročevalec bo marca 2023 Svetu ZN za človekove pravice predstavil obsežno poročilo o svojem obisku.

Kot še sporočajo iz Informacijske službe ZN na Dunaju, bo posebni poročevalec uvodna opažanja obiska predstavil na novinarski konferenci, ki bo 6. oktobra ob 11. uri, in sicer v TehnoLev kongresnem centru, ki se nahaja v hotelu Exe Lev na Vošnjakovi ulici 1 v Ljubljani. Dostop do novinarske konference je namenjen le novinarjem.

Na podlagi sporočila za javnost UNIS, pripravil: AK.

Prispevek Strokovnjak ZN bo ocenil učinke okoljskih tveganj na človekove pravice je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Število plastičnih odpadkov se vsak dan poveča za 8 milijonov kosov. Plastika v morju ostane, se razgrajuje.

• Kako lahko vsak posameznik pomaga pri zmanjšanju števila odpadkov v naših morjih?
• Kaj se s plastiko dogaja v našem morju?
• Je pobiranje odpadkov res umazano delo ali je bolj umazano pustiti odpadke v naravi?

Na ta in številna druga vprašanja povezana z okoljem, morjem, osebno odgovornostjo in iniciativnostjo, bo  odgovarjal Miha Vivod, vodja iniciative Naredi nekaj za naravo, ki združuje posameznike, ki v naravi radi preživljajo svoj prosti čas in so za naravo pripravljeni tudi nekaj narediti.

Pogovor bo mogoče spremljati po Facebooku.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Je pobiranje odpadkov res umazano delo? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več o posvetovanju.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne odraža stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA je sodelovala v posvetovanju o izobraževanju za okoljsko trajnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posvet je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih nevladnih organizacij in je predstavljal osrednji dogodek v času slovenskega predsedovanja Svetu EU pred sedmim srečanjem pogodbenic konvencije, ki bo potekalo oktobra v Ženevi in na katerem bo Slovenija zastopala EU.

Kot so sporočili iz Umanotere, je bila v začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni.

“Pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic aarhuške konvencije,” menijo v Umanoteri.

Aarhuška konvencija je bila sprejeta leta 1998 ter EU in vse njene članice zavezuje, da državljanom EU in okoljskim nevladnim organizacijam v okoljskih zadevah omogočajo prost dostop do pravnih sredstev. Zaradi konvencije imajo civilna družba in nevladne organizacije pravico, da se v primeru suma na kršenje okoljske in podnebne zakonodaje obrnejo na sodišče in izpodbijajo odločitve EU, so pojasnili v Umanoteri.

Kot so ugotavljali na današnjem posvetu, sicer dostop do pravnega varstva tudi na nacionalnih ravneh zaenkrat ni dovolj širok. “V Sloveniji smo že več kot leto dni priča celo omejevanju že pridobljenih pravic nevladnih organizacij do pravnega varstva, saj so bile te pri uveljavljanju sodnega varstva zoper nezakonite odločitve organov ‘preveč’ uspešne,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Prepričani so, da se je sodnim sporom možno izogniti, če se v procese načrtovanja in odločanja o okolju dovolj zgodaj vključi širšo javnost ter se njenim argumentom tudi prisluhne.

Okoljski pravnik iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC Aljoša Petek je dejal, da je “iskanje pravnih sredstev potrebno le, če nacionalni organi ne sprejmejo razumnih in ustreznih ukrepov za preprečevanje kršenja človekovih pravic, povezanih s podnebjem”.

Mednarodni strokovnjaki s pravnega področja so po navedbah Umanotere vodili razpravo o poglavitnih vprašanjih glede samega izvajanja aarhuške konvencije v aktualnem trenutku slovenskega predsedovanja ter o sprejemanju in izvajanju ključnih okoljskih politik in predpisov EU za izhod iz krize.

Udeleženci posveta so se ob koncu strinjali, da je uporaba pravnih sredstev zadnji izhod pri okoljskih kršitvah. “Pomembna je predhodna faza, to je faza sodelovanja, pri kateri je potrebno razviti nove alternativne, privlačne in učinkovite načine participacije, ki bi vključevali tudi mlade. Sodnim sporom bi se v prihodnosti lahko izognili tudi z metodami mirnega reševanja sporov, kot je npr. mediacija,” so sklenili sporočilo.

Prispevek Javnost naj bo vključena pri prostorskem in okoljskem načrtovanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Alfonso Medinilla iz European Centre for Development Policy Management, ECDPM,  v svoji analizi AU-EU cooperation on climate and energy: In search of a common narrative podrobneje preučuje sodelovanje med EU in Afriško unijo na področju podnebja, okolja in zelenega prehoda ter interese in pobude, ki podpirajo to sodelovanje. Čeprav imata Evropa in Afrika različne podnebne potrebe in interese, se začenjajo kazati nekateri gradniki skupne agende AU-EU. Mednje spadajo predvsem skupni interesi za širitev obnovljive energije in ambiciozne napovedi globalnega zelenega okrevanja. Na drugi strani ostaja več kritičnih preprek, kot so potencialne negativne gospodarske posledic prehoda znotraj EU.

Sodelovanja med AU in EU na področju podnebja in energetike ni mogoče ločiti od širše svetovne zdravstvene krize in gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19. Doseganje ambicioznega zavezništva med AU in EU na področju podnebja in zelenega prehoda bo v veliki meri odvisno od sposobnosti Evrope in drugih, da v kratkem času zagotovijo pravično in trajnostno globalno okrevanje.

Analiza v celoti: AU-EU cooperation on climate and energy: In search of a common narrative

Prispevek Sodelovanje med Afriško unijo in EU na področju podnebja in energije: v iskanju skupne poti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Sloveniji se trenutno sprejema Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva predčasni konec rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj.

V razpravi, ki o opuščanju premoga poteka v Sloveniji, se deležniki osredotočajo predvsem na letnico opuščanja premoga in razloge zanjo, pogrešamo pa razpravo o proaktivni vlogi sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije.

Da bi odprli prostor tudi za ta vidik, okoljska organizacija Focus v okviru projekta LIFE Unify, 12. maja med 10.00 in 13.30 organizira konferenco na temo pravočasnega in pravičnega izstopa iz premoga. Na tej bodo osvetlili ključne argumente za pravočasno opuščanje premoga in predstavili trenutne trende v Evropi ter na podlagi dobrih praks pristopa lokalnih odločevalcev in sindikatov v nekaterih drugih evropskih državah iskali konkretne pristope, ki lahko zagotovijo pravočasno in za vse pravično prestrukturiranje premogovnih regij.

Prijava: https://forms.gle/EFaRSsBYHHBB1znx6.

Prispevek Konferenca Focusa o prestrukturiranju premogovnih regij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Julija 2021 bo objavljeno poročilo, v katerem bodo analizirane obstoječe vrzeli, tveganja in priložnosti v Evropskem zelenem dogovoru glede vprašanj enakosti spolov ter predlagana priporočila za Evropsko unijo in njene države članice. V okviru projekta želijo prikazati trenutno stanje na področju enakosti spolov in okolja, pravic žensk ter širšega ekosistema družbenega vpliva.

V okviru priprave poročila je objavljena spletna anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem, ki bo odprta do 28. aprila 2021.

Prispevek Anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Tretje, zadnje usposabljanje, je potekalo v sredo 17. marca in v petek, 19. marca 2021. Skozi praktične vaje so se udeleženke in udeleženci seznanili s problemom prisvajanja zemlje v državah globalnega juga in naslovili vprašanja okoljskih sprememb, razvoja oziroma razvojnega sodelovanja in človekovih pravic.

Predavatelj Miha Andrič je na zadnji delavnici zaključil teoretični del debatne metodologije in nam predstavil, kako analizirati argumente ter kako se odzvati v protiargumentih. Preden pa so se udeleženke in udeleženci preizkusili v debatiranju, se je Tanja Leskovar pogovorila o temah, da so se skupine bolje pripravile.

V zadnjem delu usposabljanja sta se dve skupini (skupina za in skupina proti) zbrali v dveh Zoom sobah in se debatno preizkusili v 1 debatni trditvi s področja okolja in kmetijstva, razvoja, migracij in človekovih pravic. Kljub temu, da sta imeli skupini na voljo krajši čas, so se udeleženci uspešno pripravili in govorci so predstavili zanimive argumente in protiargumente, ki sta jih pokomentirala voditelja delavnice.

Vabljeni na debatna usposabljanja za udeleženke in udeležence debat

S tem smo zaključili sklop delavnic in vabimo vse, da se nam pridružijo v naslednji fazi aktivnosti. Junija 2021 bomo organizirali državni Climate of Change debatni turnir v dveh starostnih skupinah: za srednejšolce in srednješolke v starostni skupini 15 – 18 let in mlade v starostni skupini 19 – 25 let.

Debatne udeleženke in udeležence bomo usposabljali na posebnih, brezplačnih, debatnih delavnicah, ki jih izvajata Za in proti in Inštitut za afriške študije:

  debatne delavnice za srednješolce v starosti od 15 do 18 let (1. do 3. letnik): prijave šol na info@zainproti.si.

  debatne delavnice za skupine mladih v starosti od 19 do 25 let na fakultetah, v mladinskih centrih, mladinskih organizacijah: prijave ustanov na info@zainproti.si.

  za posameznice in posameznike v starosti od 19 do 25 let, ki nimajo možnosti sodelovanja na debatnih delavnicah, organiziranih s strani ustanov, načrtujemo odprto delavnico aprila oziroma maja 2021: interese zbiramo na povezavi.

V času debatnih priprav in izvajanja debat bo na voljo strokovna pomoč s strani platforme SLOGA, zavoda Za in proti in Inštituta za afriške študije.

Za dodatne informacije smo na voljo preko e-pošte mateja.skrt@sloga-platform.org in telefonske številke 070 552 987.

Podrobneje o debatnih aktivnostih za mlade, stare od 15 do 18 let, si preberite TU.

Podrobneje o debatnih aktivnostih za mlade, stare od 19 do 25 let, si preberite TU.

Pripravila: MS

Usposabljanje poteka v okviru evropskega projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Projekt financirata program DEAR Evropske komisije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Climate of Change: Zaključek debatnega izobraževanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po poročanju portala Necenzurirano podjetje Ascent Resoruces nadaljuje s svojo prakso groženj in pritiskov na Slovenijo. Te podjetje izvaja, odkar je Agencija RS za okolje podala strokovno oceno, da je pred pričetkom spornega hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Petišovcih potrebno preveriti njegove vplive na okolje. Da je bila odločitev agencije pravilna, sta kasneje potrdila tudi Ministrstvo za okolje in prostor in Upravno sodišče. Zato je odločitev vlade, da se v tajnosti pogaja s podjetjem o morebitni poravnavi, nezaslišana in škodljiva za Slovenijo, menijo v Umanoteri in Focusu.

»Vlada s pogajanji o poravnavi ostalim investitorjem sporoča, da je (ne)izvajanje okoljske zakonodaje v Sloveniji lahko predmet pogajanj in pritiskov. Državno odvetništvo in najeta odvetniška pisarna sta podali mnenje, da so možnosti Ascenta za uspeh na arbitražnem sodišču slabe. Zakaj se potem vlada pogaja o poravnavi v višini 20 milijonov evrov?«

Andrej Gnezda, Umanotera 

Prispevek Focus in Umanotera pozivata vlado, naj se ne ukloni podjetju Ascent Resources je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V njem ugotavljajo, da je covid-19 prizadel tudi uresničevanje načrtov na področju mednarodnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam, obnavljanja biotske raznovrstnosti, zmanjšanja neenakosti in vrste drugih kriz.

Poročilo analizira lekcije iz leta 2020 o okoljski diplomaciji – kaj je v virtualnih srečanjih delovalo in kaj ne – in kako doseči ponovni zagon v času koronavirusa.

Selwin Hart, posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN za področje boja proti podnebnim spremembam, v uvodu optimistično ugotavlja: “Svet potrebuje nujno spremembo smeri. A ko vstopamo v leto 2020, imamo razlog za upanje, da je to spremembo mogoče doseči.”

Prispevek Poročilo o globalnem upravljanju z okoljem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Emisije, zajete v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), so se najbolj zmanjšale v letu 2019, in sicer za 9,1 % oziroma približno 152 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 2018. Na to zmanjšanje je vplival predvsem energetski sektor, v katerem so se emisije znižale za skoraj 15 %, zlasti zaradi nadomestitve proizvodnje električne energije iz premoga s proizvodnjo iz obnovljivih virov in plina. Emisije iz industrije so se zmanjšale za skoraj 2 %. Preverjene emisije iz letalstva, ki trenutno zajemajo le lete v Evropskem gospodarskem prostoru, so se v primerjavi z letom 2018 še naprej zmerno povečevale, in sicer za 1 % oziroma približno 0,7 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Emisije, ki niso zajete v sistemu EU ETS, kot so emisije iz industrije, prometa, stavb, kmetijstva in odpadkov, se v primerjavi z ravnmi iz leta 2018 niso bistveno spremenile.

Skupni odhodki EU za podnebne ukrepe, financiranje zelenih tehnologij, uvajanje novih rešitev in mednarodno sodelovanje so se leta 2019 povečali in se bodo med okrevanjem Evrope po pandemiji COVID-19 še povečevali.

Vse pomembnejši vir podnebnega financiranja so prihodki od dražb v okviru sistema EU ETS. Skupni prihodki, ki so jih države članice, Združeno kraljestvo in države EGP prejeli od dražb med letom 2012 (začetek dražb v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami) in sredino leta 2020, so znašali več kot 57 milijard evrov, pri čemer je bila več kot polovica ustvarjena samo v letih 2018 in 2019. Leta 2019 so skupni prihodki od dražb presegli 14,1 milijarde evrov. Od tega bo za podnebne in energetske namene porabljenih 77 %, kar je 7 odstotnih točk več od 70-odstotnega deleža, sporočenega leta 2018. Poleg tega se vse več podnebnih projektov, ki jih financira EU, financira z monetizacijo pravic do emisij prek programa NER300, sklada za inovacije in sklada za modernizacijo.

Ozadje

Poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov „Začetek poti k podnebno nevtralni Evropi“ (Kick-Starting the Journey Towards A Climate Neutral Europe) opisuje napredek Unije in njenih držav članic pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter poroča o najnovejšem razvoju podnebne politike EU. Poročilo je pripravil Generalni direktorat Komisije za podnebno politiko na podlagi podatkov držav članic v skladu z uredbo o mehanizmu za spremljanje podnebja.

Poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov

Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

Načrt za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030

Dolgoročna strategija za leto 2050

Evropski zeleni dogovor

Prispevek V letu 2019 najnižje emisije toplogrednih plinov v EU v zadnjih treh desetletjih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na spletni strani rtvslo.si bodo petki do konca leta zeleni. Na pobudo Društva Focus bo uredništvo za nove medije Multimedijskega centra RTV Slovenija obravnavalo ključne izzive podnebne krize in rešitev zanje. Članke in video vsebine bodo objavljali vsak teden v rubriki Zeleni petek.

Okolje je v slovenskih medijih relativno slabo zastopano, razen ko gre za (navadno lokalne) aktualne pereče okoljske probleme. Še zlasti v slovenskem medijskem prostoru manjka celovito naslavljanje podnebne krize, ki jo moramo vsi prepoznati kot prioritetni izziv, s katerim se moramo spopasti.

Za to je ključnega pomena tudi obveščenost javnosti, pri čemer imajo pomembno vlogo mediji. Sploh v obdobju pandemije novega koronavirusa in reševanju gospodarske krize, ko se odpira tudi prostor za razmislek o možnosti hkratnega reševanja okoljske krize. V uredništvu za nove medije MMC RTVSLO se tega zavedajo in zato uvajajo novo rubriko Zeleni petek.

“Zeleni petek v ospredje postavlja okolje. Z razlagalnimi videi in poglobljenimi članki bomo pokazali, kako pomembno je naravno okolje, v katerem živimo, kaj se lahko zgodi, če ga uničimo, in o čem moramo razmišljati in nato delovati, če želimo v prihodnosti vsaj približno še živeti, tako kot živimo – ali celo bolje,” so zapisali v opisu rubrike. Napovedujejo, da bodo predstavljeni tudi vplivi posameznih političnih in gospodarskih projektov, vizij ali odločitev, ki vplivajo na okolje in opozorila na okoljske posledice neukrepanja.

Vloga Focusa v rubriki Zeleni petek je predvsem pomoč pri razlagalnih videih, ki skozi animirano grafiko preprosto, jasno in na kratek način predstavijo temo posameznega okoljskega področja ali problema. Pri tem bi radi poudarili, da so scenariji in izvedba v celoti avtorsko delo novinark in sodelujoče ekipe, je pa Focus omogočil izobraževanje novinarke za pripravo tovrstnih videov.

Serija Zeleni petek se je začela 13. novembra 2020 s krovno temo PODNEBNE SPREMEMBE. Naslednja tema v nizu so GOZDOVI.

Več na: https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/od-danes-so-petki-na-spletni-strani-rtvslo-si-zeleni/541809

foto: RTVSLO.si

Prispevek Zeleni petki na MMC RTVSLO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.