Toda po podatkih mednarodne organizacije CDP, ki deluje na področju vpliva mest na okolje, so se v Kisumuju zdaj uspešno spopadli s to težavo in mesto je bilo leta 2019 celo razglašeno za najčistejše mesto v Keniji.

V Kisumuju so izvedli vrsto pobud za čiščenje mesta. Skupno je bilo postavljenih več kot 800 zabojnikov za odpadke, hkrati pa je mesto uvedlo mesečno javno čiščenje. Poleg tega so vzpostavili nove centre, kjer je možno reciklirati in razvrščati odpadke. Hkrati so občani dobili informacije o različnih vrstah odpadkov in o tem, kaj je mogoče reciklirati.

Naslednji cilj mesta je prehod na čistejšo energijo. Revni trgovci z ribami naj bi denimo drva, ki so vir saj, nadomestili s čistejšim bioplinom.

Avtor: Line Marie Sommer
Foto: CCBY ITDP Africa

O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2021 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Najboljše novice iz sveta 2021 so izšle v sklopu projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Mesto Kisumu rešuje težave z odpadki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vabijo k sodelovanju v anketi: https://forms.gle/FzEJAMANHwh9TQQbA

Če želite prejeti rezultate, se javite na FTZ-NKProjects@haw-hamburg.de.

Rezultate nedavno zaključene študije o Covidu-19 in gospodinjskih odpadkih pa najdete tu: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969721010640

Prispevek Vabilo k sodelovanju v študiji: Covid-19 in uporaba plastike za enkratno uporabo v gospodinjstvih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ekologi brez meja organizirajo voden popis 19. septembra v sklopu akcije Za naravo ob Sočo. Več informacij tukaj. Popis pa ni nujno organiziran – lahko ga izvedete sami ali v skupinah. Odpadke lahko pobirate in popisujete na primer na obali, ob rekah, v bližini vaše šole ali podjetja … Popis lahko opravite celo doma in analizirate odpadke v vaših zabojnikih za embalažo. Vsak podatek šteje, saj lahko le na ta način učinkovito nagovorimo proizvajalce k spremembi miselnosti, tehnologij in praks. Slovenski podatki bodo združeni z globalnimi in bodo služili za ukrepanje tako na lokalni kot mednarodni ravni.

Navodila Ekologov brez meja

Za beleženje podatkov uporabite obrazec na tej povezavi. Zbiranje podatkov poteka do 3. oktobra 2020 na naslovu info@ocistimo.si ali Ekologi brez meja, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana. 

Priporočajo vam, da najprej očistite predvideno območje in ločeno zberete vse odpadke. Posvetite se plastičnim odpadkom, ki jih ločite na različne kupe po tipu plastike (PET, PP, PS …) in nato znotraj tega še po blagovni znamki. Nato preštejte kose odpadkov in podatke zapišite v popisni list. V pomoč vam bo slikovni ključ in video posnetek.

Vir: Ekologi brez meja

Prispevek Popis blagovnih znamk 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ti ukrepi sicer obsegajo vse od ločenega zbiranja odpadkov do prepovedi sežiganja in odlaganja odpadkov, zbranih za recikliranje. Oblikovalci politik so se prav tako strinjali z uvedbo shem, s katerimi bi proizvajalci plačevali za zbiranje in recikliranje svojih izdelkov ter potrošnike tako spodbudili k vračanju steklenic in drugih vrst embalaž.

Medtem, ko evropski voditelji aktivno zagovarjajo načrte za prehod v krožno gospodarstvo, mnoge države pri izvajanju ukrepov zaostajajo. Leta 2017 je bilo recikliranih in kompostiranih 30 % in 17 % odpadkov, 28 % sežganih in 24 % zakopanih na odlagališčih.

Do zdaj je le pet držav poročalo o napredku na tem področju…kljub zakonski obvezi, da bodo države to sprejele do 5. julija 2020. Poljska na primer, odkrito prizna, da za uvedbo zakonodaje potrebuje več časa in kot izgovor navaja Covid-19. Nemčija in druge države navajajo podobne argumente.

Kljub temu najdemo v Evropi primere dobrih praks, med njimi strokovnjaki izpostavljajo več mest, tudi Ljubljano. Mesti Ljubljana in Milan sta postali vodilni na področju uspešnega ravnanja z odpadki. Za to se lahko zahvalimo ukrepom, kot je ločeno zbiranje odpadnih materialov. Medtem ko se stopnja ločevanja in recikliranja povečuje (v Ljubljani se približujemo 70 %), se količina mešanih odpadkov, namenjenih na odlagališča in v sežigalnice, stalno zmanjšuje.

Mnoge države so po drugi strani sprejele ukrepe, s katerimi se želijo izogniti odpadkom v celoti. V Franciji na primer, je prepovedano skrajšanje življenjskih dob izdelkov. Kršitev zakona vas lahko močno udari…dve leti zapora ali 300.000 evrov kazni.

Če zaključimo…čeprav so ukrepi recikliranja in ločenega zbiranja uspešni, strokovnjaki opozarjajo, da je preprečevanje odpadkov(!) eno najbolj učinkovitih orodij v boju proti podnebnim spremembam.

Novica je prevod in povzetek zapisa ter intervjuja s strokovnjakom EEB-ja, Piotrom Barczakom.

Prispevek Večina evropskih držav ne bo v času sprejelo zakonodaje EU o ravnanju z odpadki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Platforma verjame, da je uhajanje odpadkov in zlasti onesnaževanje s plastiko zaskrbljujoč svetovni problem, vendar verjamejo v rešitve na lokalni ravni. Globalne korporacije in njihova sredstva želijo povezati z ambicioznimi lokalnimi projekti za pospešitev krožnega ravnanja z odpadki.

Krožno gospodarstvo zahteva učinkovito sodelovanje številnih akterjev, kot so formalne in neformalne zadruge in podjetja za zbiranje odpadkov, podjetja, ki se ukvarjajo z recikliranjem, lokalne oblasti, proizvajalci embalaže, potrošniške blagovne znamke in vlagatelji. Namen platforme je olajšati partnerstva in medsektorsko sodelovanje.

Platforma bo ponujala različna orodja za optimizacijo delovanja. Zagotavljala bo več podatkov o neformalnih dejavnostih na regionalni ravni in o možnih žariščih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Prizadevali si bodo tudi za osvetlitev lokalnih izzivov, ki bi jih bilo mogoče reševati z zagotavljanjem več finančnih sredstev.

Platforma si želi ustvariti mrežni učinek s povezovanjem lokalnih projektov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, predelavo in recikliranjem odpadkov, do ponovne uporabe predelanega materiala (plastika, steklo, les, kovina, hrana, e-odpadki). Platforma bo pomagala pri pridobivanju novih finančnih sredstev, olajšala pa bo tudi  izmenjavo znanja, povezovanje naložb in digitalno zbiranje sredstev.

Platforma bo objavljala posebne razpise za projekte, odvisno od potreb oziroma zahtev investitorjev. Trenutno pozivajo vse projekte, da se pridružijo platformi brezplačno. Prijavijo se lahko podjetja, socialna podjetja, zadruge, nevladne organizacije, združenja in javna podjetja s celega sveta. Pogoj je, da so prijavitelji operativni, da spoštujejo zdravstvene in varnostne standarde, da ne izkoriščajo otroškega dela in ponujajo poštene delovne pogoje. Več o platformi na uradni strani.

Prispevek Maja 2020 zagon platforme Circular Action Hub  je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od konca prejšnjega leta je v EU potekalo več posvetovanj, že januarja smo dobili Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu, maja predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo, z junijem pa začne veljati tudi novi odpadkovni paket krožnega gospodarstva. S paketom prenovljenih direktiv smo dobili višje cilje recikliranja in zvišanje je bilo najbolj očitno ravno pri plastični embalaži, saj se je ta podvojil — 50 % do 2025 in še 5 % več čez pet let. Seveda prinaša še cel kup drugih izboljšav in standardizacij na področju ravnanja z odpadki, na žalost pa nima ciljev priprave na ponovno uporabo.

Ekologi brez meja pojasnjujejo, kaj prinaša predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo.

Države članice bodo morale do:

2021

• Prepovedati prodajo plastičnih slamic, plastenk, pribora ter palčk za ušesa, pijače in balone; v kolikor so za enkratno uporabo.
• Oznake na izdelkih o okoljski škodi vlažilnih robčkov, vložkov, tamponov in balonov.
• Informiranje in ozaveščanje javnosti o rabi plastike in alternativam izdelkom za enkratno uporabo pri različni embalaži za hrano in pijačo, kozarčkih, cigaretnih filterih, vlažilnih robčkih, balonih, lahkih plastičnih vrečkah, vložkih in tamponih.
• Uvedba podaljšane odgovornosti proizvajalca za taiste izdelke, z izjemo tistih za menstrualno nego.

2022

• Pokrovček plastenk mora biti pritrjen, da ne more odpasti.

2025

• 90% ločenega zbiranja za plastenke.
• Zmanjšanje uporabe plastičnih posod za hrano in kozarčkov.

Ker je to predlog, pomeni, da bo še precej usklajevanj in je lahko končni rezultat — predvidoma marca 2019 — lahko dosti manj ambiciozen oziroma se pojavi še kak ukrep. Nato imajo države čas do 2021, da prenesejo direktivo v svoj pravni red, isto leto, ko bodo morale že pokazati prve rezultate!

Zakaj ravno ti izdelki?

Enostavno, skupaj z ribiško opremo predstavljajo najpogostejše morske odpadke (70%) z evropskih plaž. Do 2030 lahko uvedba direktive prihrani za 223 miljard okoljske škode in ima za cilj prepoloviti količino teh morskih odpadkov! Ukrep tudi ni na škodo gospodarstva, saj je ocenjeno, da lahko ustvari 30,000 novih delovnih mest. Hkrati EU financira vedno več raziskav in razvoja za alternative ter eko-oblikovanje.

Prepoved prodaje je predvidena za izdelke, ki imajo dovolj in dostopne alternative, tako da se ni bati hudega prilagajanja. Za navdih je Komisija vzela obstoječe uspešne ukrepe različnih držav, da poenotijo in nadgradijo pristop ter ga razširijo na vse članice.

Kaj pa mikroplastika?

Mikroplastika v direktivi ni omenjena, bo pa naslovljena preko prenovljene evropske uredbe za kemikalije (REACH; najbrž še letos).

Prispevek Evropa pospešeno ukrepa proti plastičnemu onesnaževanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glasovanje poteka do 27. junija na tej spletni strani.

Prispevek Projekt Ne meč’mo hrane stran! nominiran za nagrado #reducefoodwaste je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ločeno jim je uspelo zbrati kar 95 % vseh odpadkov. Odpadke so ob pomoči Komunalnega podjetja Snaga Maribor vsak dan tehtali ločeno glede na frakcije. Vseh 6 dni skupaj so zbrali 130,4 kg odpadkov, od tega le 5,7 kg mešanih odpadkov. Največ odpadkov so proizvedli v soboto, vse skupaj pa se je nabralo največ steklenih odpadkov.

Količine odpadkov so uspeli znižati z uporabo izdelkov za večkratno uporabo (sladkornice, pralni plastični kozarci), povratno embalažo, recikliranimi plakati ter uporabo QR kod in NFC nalepk namesto tiskovin. Prav tako na (Z)mešanem festivalu ni bilo plastičnih slamic. Preprečevanje nastajanja odpadkov pa so promovirali z vključevanjem ponovne uporabe in popravil v nedeljski program, kjer so izvedli tudi prvo slovensko izmenjavo glasbil in glasbene opreme.

Pred nami sta še dve prireditvi, ki sta z uvajanjem ukrepov za zmanjševanje odpadkov pričeli že v lanskem letu. Mariborski Art kamp v sklopu Festivala Lent je letos posebno pozornost namenil strogim pravilom za sodelovanje z gostinskimi ponudniki. Najstarejši folklorni festival Jurjevanje v Beli Krajini, ki je lani postala prva slovenska prireditev po načelih zero waste, pa bo skušal mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov preseči z več eko otoki, v sodelovanju s Komunalo Črnomelj pa bodo z namenom dolgoročnega pozitivnega učinka spodbujali e-poslovanje.

Prispevek Prva slovenska zero waste prireditev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizacija Zero Waste Europe je objavila Zero Waste Masterplan – modularni vodnik postopnih korakov do družbe brez odpadkov na ravni občine. Navidezno kompleksen proces implementacije v praksi je v vodniku razdeljen na preproste korake. Vodnik spremljajo video posnetki, ki predstavijo učinkovitost Zero Waste strategij za mesta.

Ferran Rosa, koordinator politik za mesta pri Zero Waste Europe je povedal: »Nekaj zadnjih let smo spremljali, kako občine utirajo pot najboljšim Zero Waste praksam. Proces prehoda mest v družbo brez odpadkov želimo jasneje predstaviti in zato smo zasnovali Zero Waste Masterplan, vodnik z jasnimi navodili za tista mesta, ki se želijo soočiti s tem izzivom.«

Za več informacij obiščite spletno stran: zerowastecities.eu.

Prispevek Vodnik do družbe brez odpadkov za mesta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov.

Na tem zemljevidu si lahko ogledate njihova stališča.

Predlogi, ki jih je marca že podprl Evropski parlament, vključujejo višje cilje recikliranja komunalnih odpadkov, cilje preprečevanja in priprave na ponovno uporabo komunalnih odpadkov in ponovno uporabo embalaže, izboljšano ločeno zbiranje vseh odpadkovnih tokov vključno z bio odpadki, pravila podaljšane odgovornosti proizvajalca na ravni EU in  cilje zmanjševanja nastalih odpadkov do leta 2030.

Pri raziskavi se je izkazalo, da so ambiciozne EU reforme pod udarom številnih držav. Če bodo med pogajanji prevladala regresivna stališča, bodo najverjetneje zastali tudi prihodnji načrti o pospešenem prehodu v krožno gospodarstvo.

Nedavno razkrite informacije o skupnem stališču Sveta ministrov kažejo, da zmagujejo zaviralna stališča in to kljub dejstvu, da so nekatere države članice ambiciozne na posameznih področjih, kot so cilji recikliranja, podaljšana odgovornost proizvajalca in ločeno zbiranje bio odpadkov.

Na kocki se je tako znašlo preko 800.000 delovnih mest, od katerih jih je desetina na področju ponovne uporabe, ter 72 milijard eur, ki bi jih letno prihranili po vsej Evropi. Države bi iz rok izpustile priložnost, da se izognejo nastanku 420 miljonov ton ekvivalenta CO2, kar je enako, kot bi z evropskih cest  umaknili štiri od desetih avtomobilov.

Zaviralci

Med državami, ki nasprotujejo večini predlogov, sta tudi Danska in Finska, ki kljub ogromnim količinam nastalih odpadkov veljata za vodilni državi na področju odpadkovnih politik. Druge države, ki kategorično zavračajo višje ambicije so Madžarska, Litva in Latvija.

Čeprav podpirajo cilj 65 odstotkov recikliranja, pa je pričakovati, da bodo države, kot so Češka, Italija, Švedska, Portugalska, Luksemburg in Slovaška, nasprotovale obvezni pripravi na ponovno uporabo, 10 odstotnemu cilju ponovne uporabe embalaže in določanju ciljev na področju preprečevanja – kar vse so najvišje prioritete krožnega gospodarstva.

VB, Nemčija, Poljska, Irska, Slovenija in Hrvaška do sedaj niso razkrile svojih stališč, kar osvetljuje dolgoleten problem transparentnosti pogajanj med državami članicami, kot tudi med državami članicami in institucijami EU.

Spodbujevalci

Po drugi strani pa južne države, kot so Grčija, Romunija in Španija, ki se večinoma borijo z ravnanjem z odpadki, zahtevajo večjo podporo recikliranju, preprečevanju, pripravi na ponovno uporabo in boljše ločeno zbiranje.

Druge progresivne države, ki podpirajo reforme, so Francija, Belgija in Nizozemska.

Prispevek Kdo spodbuja in kdo zavira EU politike o odpadkih? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenija se je po navedbah spletnega portala Resource, namenjenega trajnostnemu ravnanju z odpadki, v zadnjih letih osredotočila na zmanjševanje količine odpadkov. Potem ko je leta 2010 dosegla 22-odstotno stopnjo reciklaže, je bila dve leti pozneje že pri 42 odstotkih. Leta 2014 je reciklirala za šest odstotnih točk manj odpadkov, nato pa zopet okrepila prizadevanja in se leta 2015 uvrstila med prve tri.

Leta 2014 je Ljubljana kot prva evropska prestolnica sprejela tako imenovani zero waste goal. Gre za politiko, usmerjeno v prizadevanja za recikliranje prav vseh proizvedenih odpadkov, ki naj bi jih bilo ob tem čim manj.

EU je za vse svoje države članice postavila cilj, da do leta 2020 stopnjo reciklaže zvišajo nad 50 odstotkov. Ob koncu leta 2015 ga je dosegalo le šest držav; poleg Nemčije, Avstrije in Slovenije še Belgija (53,4 odstotka), Švica (52,7 odstotka) in Nizozemska (51,7 odstotka).

S podpisom Agende 2030 so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 občutno zmanjšale količino odpadkov s preventivnimi ukrepi, zmanjševanjem porabe, recikliranjem in ponovno uporabo. Ukrepi za zagotavljanje trajnostnega načina porabe in proizvodnje so opredeljeni v 12  cilju trajnostnega razvoja.

Nemčija po podatkih Eurostata najvišjo stopnjo reciklaže dosega vsako leto od leta 2005, ko je presegla mejo 60 odstotkov. Leta 2015 je reciklirala za 0,5 odstotne točke več odpadkov.

Preostale štiri države v deseterici so Švedska na sedmem mestu in Luksemburg na osmem (obe 48 odstotkov) ter Danska (46,3 odstotka) in Velika Britanija (43,5 odstotka).

Najnižje se je uvrstila Črna gora, ki je uspela leta 2015 reciklirati le 5,4 odstotka svojih odpadkov. Drugo najnižjo stopnjo je dosegla Malta (6,3 odstotka), tretjo pa Slovaška (14,9 odstotka).

Povprečna količina komunalnih odpadkov na prebivalca se je v EU leta 2015 prvič po letu 2007 povečala. Znašala je 477 kilogramov, kar je tri kilograme več kot leta 2014 in 50 kilogramov manj kot leta 2002, ko so zabeležili najvišjo vrednost.

Največ odpadkov na prebivalca so proizvedli Danci (789 kilogramov), sledijo pa jim Švicarji (725 kilogramov), Ciprčani (638 kilogramov), Nemci in Luksemburžani (oboji 625 kilogramov).

Prispevek Slovenija med tremi najboljšimi EU državami pri recikliranju odpadkov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru svežnja je Evropska komisija predlagala širok nabor ukrepov in sprememb zakonodaje: od okolju prijaznega oblikovanja, zavržene hrane, plastike, ponovne uporabe vode, kemikalij, zelenih javnih naročil, potrošnje in inovacij. Prve so na vrsti spremembe direktiv, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odpadke razume kot vir sekundarnih surovin za svoje gospodarstvo.

Veseli nas, da vlada podpira predlagane skupne in specifične cilje na področju recikliranja in ponovne uporabe ter jasnejšo definicijo podaljšane odgovornosti proizvajalca. A na drugi strani izraža pomisleke glede sprememb metodologij izračunavanja deležev recikliranja, glede obveznega uvajanja ekonomskih instrumentov, ki bi recikiranje podpirali in glede postopnega zniževanja količin odloženih odpadkov na 10 % do leta 2030.

S spremembo direktiv, ki se nanašajo na metodologijo izračunavanja deležev recikliranja, želi Evropska komisija uvesti enotno metodologijo, ki bi na ravni EU omogočala pregled stanja nad dejanskim recikliranjem komunalnih odpadkov. Nevladne organizacije podpiramo predlog Komisije, saj bi tako odpravila dvoumne interpretacije držav članic, po katerih danes med reciklirane količine lahko štejejo vse izhodne količine po sortiranju odpadkov, čeprav vemo, da po sortiranju ostanejo ostanki in nečistoče, ki niso preusmerjene v recikliranje.

Podrobneje.

Prispevek Nevladne organizacije se ne strinjajo z vlado glede njenih stališč do sprememb odpadkovnih direktiv je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.