Sporočilo za javnost:

Ljubljana, 19. februar 2020 – Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC, Focusa, društva za sonaraven razvoj in Umanotere ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.  ARSO bo tako moral ponovno odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja NEK. Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je potrebno izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo. 

Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na odločitev Sodišča Evropske unije C-411/17, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je potrebna presoja vplivov na okolje. »V belgijskem primeru je evropsko sodišče zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje. Kar nekaj takih del se izvaja tudi v NEK.« je komentirala Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Doslej ugotovljeno dejansko stanje po mnenju sodišča ni dalo dovolj podlage za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje. Sodišče je poudarilo, da se bo moral ARSO v novem postopku opredeliti do vseh predvidenih posegov NEK, vezanih na podaljšanje obratovanja NEK. Pri tem bo moral upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (npr. za suho skladiščenje) ter da je drobljenje projektov v nasprotju z veljavno zakonodajo. 

»NEK si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja s prvotno predvidenih 40 let na 60 let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo.« dodaja Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Nikoli ni  podal potrebne vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, ko pa je ARSO na pobudo nevladnih organizacij začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti, je izvedbi presoje vplivov na okolje ves čas nasprotoval.«

Če bo ARSO v novem postopku ugotovil, da je skupek posegov, ki so bili ali so potrebni za zagotovitev podaljšanega obratovanja NEK taki, kot jih je opredelila omenjena sodba Evropskega sodišča, bo potrebno za podaljšanje obratovanja izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo skladno z uredbo o okoljskem poročilu moralo ovrednotiti pomembne vplive plana na okolje. V postopku, ki teče po določilih Zakona o varstvu okolja, pa na osnutek okoljskega poročila lahko podaja pripombe tudi javnost. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.  »Je prav slednje morda tisto, kar motivira NEK k tako zagrizenemu nasprotovanju izvedbi presoje vplivov na okolje?« se sprašuje Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Sodba Upravnega sodišča je dostopna tukaj.

Prispevek ARSO bo moral ponovno odločati o potrebnosti presoje ob podaljšanju obratovanja NEK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje NEK ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno in bi NEK leta 2023 prenehal z obratovanjem, temveč 60 let. Kot je videti iz objave NEK iz leta 2012, je NEK to razumel kot podaljšanje življenjske dobe, o čemer je odločal v letu 2014 tudi nadzorni svet NEK in soglašal, da se delovanje NEK podaljša do leta 2043.

Na podlagi 51a. člena Zakona o varstvu okolja bi moral NEK podati na ARSO predlog za prehodno presojo, ali je potrebno glede podaljšanja izvesti presojo vplivov na okolje, česar pa ni storil. Na pobudo Greenpeace Slovenija in društva Focus smo nevladne organizacije v letu 2016 na ARSO naslovile zahtevo za izvedbo postopka predhodne presoje po uradni dolžnosti. ARSO je po izvedenem postopku izdala sklep, s katerim je določila, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Presoja vplivov na okolje je pomemben postopek, v katerem sodelujejo javnost in nevladne organizacije, ki se lahko v postopek tudi vključijo, glede na naravo posega pa se opravi tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. S tem, ko presoje vplivov ne bo, so po mnenju nevladnih organizacij – pritožnic kršena določila ESPOO konvencije (stališče Odbora konvencije v primeru Ukrajinske jedrske elektrarne Rivne – zadeva EIA/IC/CI/4 je, da podaljšanje delovanja predstavlja večjo spremembo, ki je podvržena ESPOO konvenciji) in Aarhuške konvencije (pritožbeni odbor konvencije je v zadevi jedrske elektrarne na Slovaškem – zadeva ACCC/C/2009/41 Slovakia – zavzel stališče, da je tudi podaljšanje delovanja povrženo zahtevam konvencije, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti).

Jedrska elektrarna pričakovano deluje do leta 2023, kar pomeni, da smo podvrženi tveganju vplivov na človeka in okolje, ki smo jih že sprejeli. Situacija pa bi se bistveno spremenila v letu 2024, ko jedrska elektrarna ne bi več delovala. V tem letu in naprej okolje ter ljudje ne bi bili več izpostavljeni možnosti jedrske nesreče in njenim posledicam. Žal je ARSO zaključil, da ne vidi pomembnejših vplivov podaljšanja delovanja NEK na okolje in ljudi, ter se s tem izognil mnenju javnosti in čezmejni presoji, kateri je zavezan po navedenih konvencijah. Še posebej bi bilo presojo vplivov na okolje potrebno narediti, ker je NEK začela obratovati v času, ko presoj vplivov na okolje še ni bilo – to pomeni, da se objekt ni umeščal po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta. Za umeščanje jedrskega objekta pa je sodelovanje javnosti nujen pogoj. Tako je Republika Slovenija zapisala v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016-junij 2017: o potencialnem nadaljnjem razvoju jedrske energije mora obstajati demokratični konsenz.

O pritožbi nevladnih organizacij bo odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, zoper odločitev ministrstva pa bodo lahko nevladne organizacije vložile tožbo na upravno sodišče v skladu z Zakonom o upravnem sporu.

Prispevek Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.