Poročilo vsebuje analizo na ravni EU, ki temelji na oceni, kako se organizacije držav članic in njihove strategije mednarodnega sodelovanja odzivajo na izziv neenakosti. Raziskava se osredotoča na pet ključnih vidikov:

• politično zavezanost držav članic zmanjševanju neenakosti,
• orodja in prakse vključevanja,
• prerazporejanje bogastva v partnerske države,
• ciljno usmerjeno ukrepanje v partnerskih državah in
• skladnost politik za trajnostni razvoj

Izdelali so tudi interaktivni zemljevid s prikazi za posamezne države članice EU, tudi za Slovenijo.

Preglednice prikazujejo trenutni položaj držav članic na poti odpravljanja neenakosti in zagotavljajo splošno oceno njihovih rezultatov. Cilj teh preglednic je pomagati državam članicam pri spremljanju njihovega napredka, spodbujanju tega, kar dobro deluje, opozarjanju na pomanjkljivosti in nedoslednosti ter pri prevzemanju odgovornosti.

The-Road-to-Equality_Report-2022

Prispevek Kako države EU naslavljajo neenakosti skozi mednarodno sodelovanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zmanjšanje neenakosti za udejanjanje bolj trajnostnega sveta z manj revščine in višjo stopnjo blaginje za vse mora biti glavna prednostna naloga Evropske unije (EU).

EU in njene države članice so se zavezale k odpravi neenakosti v partnerskih državah. Ali se zaveze prenašajo v dejanja? Odprava neenakosti terja večdimenzionalni in medsektorski pristop, ki se začne na ravni institucij in politik.

Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO Confederation for Relief and Development – CONCORD) je s svojimi članicami, med temi Platformo SLOGA, pripravilo pregled stanja, ki analizira nekatere najnovejše ukrepe EU in ocenjuje, ali je ta pristop zaživel v praksi – ali so bile neenakosti sploh naslovljene v dokumentih. Analiza presečnega vključevanja odprave neenakosti v nedavne dokumente EU omogoča vpogled v trenutno stanje, da bo presečno vključevanje enakosti udejanjano v prihodnje.

OCENJEVALNIK NEENAKOSTI.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Kako uspešna je EU pri presečnem vključevanju odprave neenakosti? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Najnovejše poročilo Protect the Progress: Rise, Refocus, Recover, 2020 poudarja, da je bil v preteklem desetletju dosežen izjemen napredek pri izboljšanju zdravja žensk, otrok in mladostnikov po svetu. Umrljivost otrok, mlajših od 5 let, je leta 2019 dosegla rekordno nizko raven, v zadnjem desetletju pa je bila cepljena več kot milijarda otrok.

Toda konflikti, podnebna nestabilnost in pandemija COVID-19 resno ogrožajo zdravje in blaginjo vseh otrok in mladostnikov. Zlasti pandemija poglablja neenakosti pri dostopu najranljivejših do osnovnih življenjskih storitev – motnje v ključnih zdravstvenih storitvah imajo najbolj uničujoč vpliv na najbolj ranljive ženske in otroke.

UNICEF opozarja, da je leta 2019 zaradi preprečljivih vzrokov umrlo 5,2 milijona otrok, mlajših od 5 let, in milijon mladostnikov. Vsakih 13 sekund je umrl novorojenček. Vsako uro 33 žensk ni preživelo poroda in 33.000 deklic je bilo vsak dan prisiljenih v poroke, običajno z veliko starejšimi moškimi.

Poročilo preučuje tudi globoko zakoreninjene neenakosti, ki ženskam, otrokom in mladostnikom še naprej onemogočajo uresničevanje pravic. Rojstni kraj je še vedno pomemben dejavnik preživetja. Leta 2019 se je v Podsaharski Afriki in Južni Aziji zgodilo 82 % vseh smrti otrok, mlajših od 5 let, in 86 % vseh smrti mater. V Podsaharski Afriki se je zgodilo kar 90% vseh okužb s HIV med otroki. Stopnje umrljivosti mater, novorojenčkov, otrok in mladostnikov so bile znatno višje v državah, ki so bile kronično prizadete zaradi konfliktov.

Poročilo poziva globalno skupnost, naj nadaljuje z bojem proti COVIDu-19 in obenem spoštuje zaveze, ki lahko izboljšajo življenja žensk in otrok, ne da bi povečale prepad med obljubami in resničnostjo. Pandemija namreč resno ogroža leta napredka na področju zdravja otrok, mater, mladostnikov in reproduktivnega zdravja, kar je nesprejemljivo.

Prispevek EWEC: KONFLIKTI, PODNEBNA KRIZA IN COVID-19 MOČNO OGROŽAJO ZDRAVJE ŽENSK IN OTROK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 

V delu, namenjenem načrtovanju dela Koalicije 2030, so predstavniki nevladnih organizacij predstavili načrte za pripravo poročilo NVO o doseganju ciljev trajnostnega razvoja (2020), možne dejavnosti za okrepitev teme Agende 2030 in  trajnostnega razvoja kot prednostni nalogi slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021 ter si izmenjali zamisli o prihodnjem delu Koalicije 2030.

Prispevek Stopimo skupaj za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zadnje Unicefovo poročilo razkriva, da preko 260 milijonov otrok in mladostnikov ne hodi v šolo; 5,4 milijona otrok mlajših od 5 let pa umre zaradi posledic bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti.

4,5 milijarde vseh prebivalcev nima urejenih sanitarnih razmer, več kot 80 % odpadne vode umazane s fekalijami pa se vrača neposredno v naravo, ne da bi jo očistili. Ob svetovnem dnevu stranišč smo izvedeli še, da kar petina šol po svetu sploh nima stranišč!

Ko smo v sklopu naše ozaveščevalne kampanje na Facebooku objavili najnovejše podatke o izginjanju živalskih vrst, so bili ljudje zgroženi, saj je človeštvo od leta 1970 z obličja Zemlje izbrisalo 60 odstotkov divjih živali – sesalcev, ptic, rib in plazilcev – zaradi česar vodilni svetovni strokovnjaki opozarjajo, da je zdaj ogroženo človeštvo. Poročilo Living Planet razkriva, da samo četrtina kopnega na celotni Zemlji ni pod vplivom ljudi, do leta 2050 pa naj bi se ta številka znižala na desetino. Odstotek morskih ptic s plastiko v želodcih se je povečal iz 5 odstotkov leta 1970 na 90 odstotkov v letošnjem letu! To pomeni, da ima 9 ptic od 10 v želodcu plastiko! Svet je že izgubil 50 odstotkov koral. Najbolj so prizadeta tropska območja. Tam je v 44 letih izginilo 89 odstotkov divjih živali. Trenutna raven izginjanja vrst je od 100- do 1000-krat hitrejša kot le pred nekaj sto leti.

Hrane je na svetu dovolj, lakota pa je povezana z neenakomernim dostopom do hrane in neustreznim ravnanjem z njo. Vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi. Kljub napredku ostaja pravica do hrane še vedno velik izziv za mnoge države in lakota še vedno hud problem za 815 milijonov ljudi na svetu, ki bodo šli tudi nocoj spat lačni. Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo v naši državi v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 % gospodinjstev. Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kg hrane na dan, v celem letu pa 74 kg. Zavržena hrana je vsebovala še 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali.

Kljub napredku pri odpravi revščine živi danes v ekstremni revščini 800 milijonov ljudi. V Sloveniji sta leta 2017 revščina in socialna izključenost ogrožali 345.000 prebivalcev (17 % prebivalstva). Revščina je prisotna v vseh državah sveta in ni zgolj pomanjkanje osnovnih človekovih dobrin, kot so hrana, voda ali streha nad glavo, temveč ima bistveno več razsežnosti, ki so posledica vedno večje neenakosti in družbene razslojenosti. Še veliko več jih trpi zaradi nezaposlenosti, konfliktov, neenakosti in negativnih učinkov podnebnih sprememb.

No, tudi z tako življenjskimi potrebami kot sta zrak in voda imamo težave. Več kot 2 milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode, 1,8 milijarde ljudi kot vir pitne vode uporablja vodo onesnaženo s fekalijami. Devet od desetih ljudi vdihuje nevarno strupen zrak, zaradi česar vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Zaradi izpostavljenosti strupenim delcem v zraku vsako leto umre okoli 600 000 otrok pod 15 letom starosti, je jasno najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije.

Svet je (pre)poln neenakosti in najraje je obupati ter zavzeti stališče, da se na ravni posameznika ne more narediti bistvenih sprememb. Stezosledci menimo drugače. V sklopu projekta Stezosledci proti neenakostim, s katerim je bilo Društvo stezosledcev uspešno na razpisu evropskega projekta Make Europe Sustainable for all za lokalne akcije na temo boja proti neenakostim, smo se, poleg odločevalcev, osredotočili tudi posameznike. Na 1000 dan sprejetja ciljev trajnostnega razvoja smo pričeli z aktivnostmi projekta, ki poteka od junija do novembra 2018, v ospredje pa postavlja otroke in mlade kot aktivne državljane, borce proti neenakosti ter ozaveščevalce o ciljih trajnostnega razvoja (še posebej desetega globalnega cilja, ki se osredotoča prav na neenakosti).

Z motivacijo in aktivacijo spodbujamo lokalne skupnosti za doseganje trajnostnega ter poštenega načina življenja z nizkim ogljičnim odtisom. To počnemo preko delavnic globalnega učenja in zagovorništva, ozaveščevalne kampanje na Facebooku in spletni strani, videa, javnih dogodkov, pišemo lokalnim in nacionalnim politikom ter medijem, gospodinjstvom delimo Recivrečke – trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo ter želimo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk, organiziramo predavanja posvete in kuharske tečaje, s čistilno akcijo smo se pridružili pobudi Očistimo svet 2018 in Tednu globalnega učenja, podpisali smo Državljansko listino in listino o pravični trgovino ter sodelovali na različnih festivalih. Pripravili smo tudi zavezo, s podpisom katere posamezniki izrazijo svojo odločitev za trajnostni življenjski slog (na okoljski, ekonomski in socialni ravni).

In če odgovorimo na uvodno vprašanje – ena sama oseba lahko naredi VELIKO za zmanjšanje neenakosti. Sprememba se namreč začne pri vsakem posamezniku.

Boste na strani tistih, ki le »jamrajo« ali tistih, ki puščamo svet za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli?

Pripravilo: Društvo stezosledcev

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Le kaj bi lahko naredila ena sama oseba za zmanjšanje neenakosti?! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Slovenija na 10. mestu glede zagotavljanja enakosti v izobraževanju otrok med najrazvitejšimi državami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S podpisom zaveze posameznik izrazi, da se bo trudil živeti bolj trajnostno, in sicer tako, da bo zadovoljil trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Zavezo so na dogodkih, ki so potekali v Kopru, Ljubljani, Velenju, Celju, Krškem, Crikvenici in Šentjurju podpisali številni posamezniki, podporo je možno izraziti tudi prek spleta na tej povezavi.

Stezosledci želijo z brezplačno trajno vrečko za zelenjavo in sadje slovenska gospodinjstva (opremili so jih že več kot 1000) spodbuditi k trajnejšemu načinu življenja. Prav tako jih želijo aktivirati za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki predstavljajo zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije.

PODPIŠI ZAVEZO

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija.

Prispevek Boste tudi vi podpisali zavezo za bolj trajnostni življenjski slog? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, po poročilu v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. Enako skrb vzbujajoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti, piše v poročilu, ki so ga objavili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Sklad ZN za otroke (UNICEF), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večjemu problematiki debelosti v svetu. Lani je bilo tako 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji.

K porastu nedohranjenih v letu 2017 so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi, poudarja poročilo.

Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih spopadov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, pravijo agencije ZN in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.

Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki.

Agencije ZN so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih skrajnosti še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer niso niti blizu enakopravnosti spolov. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.

Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere. Gre za dva primera, ki ju navaja poročilo.

Poročilo izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, posledica poplav, zaradi katerih ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti so tudi starejši in invalidi.

Do celotnega poročila lahko dostopate na spletni strani Združenih narodov.

Prispevek Lakota v svetu se je lani že tretje leto zapored povečala je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Naraščajoče število ljudi po vsem svetu in organizacij želi podjetja s fosilnimi gorivi postaviti odgovorne za vplive, ki jih imajo njihova podjetja na podnebje in za posledične kršitve človekovih pravic, ter prisiliti vlade k izpolnjevanju dolžnosti, da zaščitijo ljudi pred podnebnimi krizami.

Znanost je jasna: onesnaževanje podjetij s fosilnimi gorivi pri pridobivanju in trženju njihovih izdelkov povzroča podnebne spremembe. Te pospešujejo socialne krivice in ogrožajo naše temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja, zlasti za tiste, ki so že v ranljivem položaju.

Pridruži se s podpisom peticije.

Oglejte si video animacijo.

Prispevek Globalno gibanje za podnebno pravičnost zahteva ukrepe je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priročnik Kampanje za boj proti neenakosti

Kampanja za boj proti neenakosti si prizadeva širiti zavest in spodbujati uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja med državljani in nudi pomoč pri zahtevah po prevzemanju odgovornosti posameznih vlad.

V zadnjih letih so se v državah povsod po svetu – vključno z državami članic EU – pokazale znatne vrzeli med obvezami in izvajanjem politik, zlasti na področju gospodarske pravičnosti, človekovih pravic, socialne zaščite, enakosti spolov in varstva okolja. To je prispevalo k naraščanju neenakosti med državami in znotraj njih, kar vpliva na vse, še zlasti pa na najbolj ranljive skupine.

Cilj trajnostnega razvoja številka 10 (zmanjševanje neenakosti) (CTR 10) je usmerjen v reševanje različnih oblik neenakosti: od neenakih dohodkov do neenakosti med spoloma, od preprek do političnega sodelovanja in neenakosti, ki so jih ustvarile podnebne spremembe itn., tako znotraj držav kot med njimi.

S Kampanjo za boj proti neenakosti si želijo (1) prispevati k doseganju CTR 10 in uresničevanju njegovih namenov ter (2) posledično prispevati tudi k doseganju drugih CTR, saj so med seboj tesno povezani.

Za to sta potrebna večja transparentnost in odgovornost pri sprejemanju odločitev, večja vključenost javnosti v sodelovanje in temeljito proučevanje s strani ljudi, s čimer bomo zagotavljali uresničevanje CTR in izpolnjevanje svojih obveznosti na vseh ravneh – na lokalni, državni, regionalni in globalni.

Prihodnost Evrope in doseganje CTR bosta mogoča samo, če bomo sodelovali pri spodbujanju enakosti v naši družbi in se borili proti vsem oblikam neenakosti!

Prispevek Priročnik za civilno družbo za boj proti neenakosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Avtorji kampanje želijo okrepiti in spodbujati družbeno, kulturno, gospodarsko in politično vključevanje vseh – zlasti žensk, otrok in manjšin. Želijo enake možnosti in enakost rezultatov, preusmeritev zmanjšanja javnih naložb v osnovne storitve in programe socialne zaščite, podnebne in davčne pravičnosti. Spodbujajo varno, redno in odgovorno preseljevanje in mobilnost ljudi ter odpravljajo vse oblike diskriminacije žensk in deklic.

Prispevek Kampanja proti neenakosti združila akterje iz 15 držav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Komisija je pravičnost v EU določila za temelj svojih političnih prednostnih nalog. V okviru evropskega stebra socialnih pravic je pripravila številne pravne in politične pobude v zvezi s tem, vključno s predlogom za povečanje enakosti spolov z boljšim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja za zaposlene starše, ter predloge za ustvarjanje bolj predvidljivih in preglednih delovnih pogojev in dostopa do socialne zaščite za vse. Prav tako si prizadeva za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, predlagala pa je tudi vrsto pobud o izobraževanju, mladih in kulturi.

Posebna raziskava Eurobarometer št. 471 „Pravičnost, neenakost in medgeneracijska mobilnost“ je bila izvedena med 2. in 11. decembrom 2017 z osebnimi razgovori, ki so bili opravljeni s skupno 28 031 osebami v 28 državah EU.

Eurobarometer, poročilo in informativni pregled po državah

Skupno raziskovalno središče – informativno gradivo

Poročilo Skupnega raziskovalnega središča o pravičnosti za leto 2017

Celotno sporočilo

Prispevek Posebni Eurobarometer: Je po mnenju Evropejcev življenje v EU pravično? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.