Raziskovalni povzetek, objavljen ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, temelji na podatkih iz 95 držav o umorih žensk in deklet, ki so jih zakrivili partnerji ali družinski člani.

“Čeprav je osem od desetih vseh žrtev umorov moških, so v vseh delih sveta ženske in dekleta glavne žrtve smrtonosnega nasilja doma, saj so v 60 odstotkih umorov žensk storilci njihovi partnerji ali drugi družinski člani,” je pojasnila izvršna direktorica UNODC Ghada Waly.

“Raziskave UNODC kažejo, da se razmere v zadnjem desetletju niso izboljšale niti tam, kjer se je smrtonosno nasilje na splošno zmanjšalo. Potrebni so nujni in ciljno usmerjeni ukrepi za opolnomočenje in zaščito žensk in deklet, preprečevanje nasilja na podlagi spola in reševanje življenj.”

Z ocenjenimi 18 600 žrtvami je Azija regija z največjim številom žrtev. Glede na število žrtev na 100.000 ženskega prebivalstva je Afrika regija z najvišjim deležem umorov žensk (2,7 na 100.000), in Evropa z najnižjo, 0,7 na 100.000 žensk in deklet, kjer je bil storilec intimni partner ali član družine.

Svetovni podatki o vplivu zapor zaradi epidemije covida-19 na umore žensk in deklet so še pomanjkljivi in neprepričljivi. Med letoma 2019 in 2020 se je povprečno letno število teh umorov rahlo povečalo tako v Evropi kot v Ameriki, pri čemer so se v različnih regijah pokazale razlike. Vendar so bile te spremembe po obsegu podobne prejšnjim letnim spremembam, zabeleženim v zadnjem desetletju.

Število umorov, povezanih s spolom, se je med letoma 2019 in 2020 v Zahodni Evropi povečalo za 11 odstotkov, medtem ko je bilo v Južni Evropi zabeleženo manjše povečanje, in sicer za pet odstotkov. Za primerjavo, v Severni Ameriki se je število povečalo za osem odstotkov, v Srednji Ameriki za tri odstotke, medtem ko podatki iz Južne Amerike kažejo petodstotno povečanje. Po podatkih raziskovalnega poročila se število v Severni Evropi v preučevanem obdobju ni spremenilo, medtem ko je bilo v Vzhodni Evropi zabeleženo rahlo zmanjšanje, in sicer za minus pet odstotkov.

Zdi se, da je smrtonosno nasilje, ki ga ženske doživljajo v zasebni sferi, težje rešljiv problem kot smrtonosno nasilje zunaj doma. V Vzhodni Evropi se je v zadnjem desetletju število umorov žensk zunaj doma zmanjšalo za izjemnih 47 odstotkov, medtem ko se je število umorov žensk s strani intimnih partnerjev ali drugih družinskih članov v istem obdobju zmanjšalo za skromnejših 15 odstotkov. Podobne, a manj izrazite trende so zabeležili tudi v Zahodni Evropi in Južni Ameriki.

Prispevek Življenja žensk so najbolj ogrožena doma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Piše: Patricija Virtič, Platforma SLOGA

25. november je bil v spomin in opomin razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi feministični konferenci Latinske Amerike ter Karibov v Bogoti leta 1981. Decembra 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. november razglasila kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Na ta dan se vsako leto pričenja 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se konča z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

Ženske po svetu so žrtve posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Po podatkih slovenskih nevladnih organizacij naj bi vsaka peta ženska v Sloveniji “padla po stopnicah”. Gre za hudo kršitev človekovih pravic, ki še vedno pogosto ostaja neprijavljena in nekaznovana. Ko družba se MORAMO spremeniti.

Vse več deklet in žensk se namreč vsakodnevno sooča s fizičnim, spolnim ekonomskim, čustvenim nasiljem, pa z zalezovanjem, nadlegovanjem, posilstvi, pohabljanjem, sklenitvami zakonskih zvez, v katere jih prisilijo družinski člani, in sterilizacijo proti lastni volji. Primerov nasilja nad ženskami je nešteto, njegove žrtve pa brezštevilne. In novih možnosti za izvajanja nasilja nad ženskami je vedno več, tudi z razvojem novih tehnologij, opozarja Svet Evrope.

Po podatkih Združenih narodov bo ena od treh žensk v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja. V času globalne zdravstvene krize pa številke še rastejo. Novo poročilo UN Women, ki temelji na podatkih od začetka pandemije 13 držav, kaže, da sta dve od treh žensk doživele neko obliko nasilja, bolj verjetno je ogrožena tudi njihova prehranska varnost. 

Drži, da se nasilje na podlagi spola lahko zgodi vsakomur, a so nekatere ženske in dekleta še posebej ranljive – na primer mlada dekleta in starejše ženske, ženske, ki se identificirajo kot lezbijke, biseksualke, transspolne ali interspolne, migrantke ter begunke, ženske v staroselskih skupnostih in etničnih manjšinah, ženske ter dekleta, ki živijo z virusom HIV in invalidnostjo, ter tiste, ki živijo v humanitarnih krizah.

Nasilje nad ženskam je svetovna kriza, ki se hrani in daje gorivo tudi vsem drugim krizam – vojnam, konfliktom, podnebni krizi, prisilnim migracijam, revščini, lakoti, naravnim nesrečam, nespoštovanju človekovih pravic. Še vedno je velikanska ovira za doseganje enakosti, razvoja, mir in izpolnjevanja človekovih pravic deklet in žensk. 

Nova prihodnost brez nasilja nad ženskami je mogoča z izobraževanjem, ključnimi storitvami v policijskih, pravosodnih, zdravstvenih in socialnih sektorjih ter zadostnim financiranjem programov in projektov, namenjenim pravicam žensk. Potrebujemo celovite, dolgoročne strategije, ki obravnavajo temeljne vzroke nasilja, ščitijo pravice žensk in deklet ter spodbujajo močna in avtonomna gibanja za pravice žensk.

Zavez iz petega cilja trajnostnega razvoja, pa tudi splošne zaveze Agende 2030, da nikogar ne pustimo zadaj, ne bo mogoče izpolniti, ne da bi ustavili nasilje nad dekleti in ženskami. 

Šele takrat bodo svobodno zadihale vse žrtve, aktivistke, kot so bile sestre Mirabal, pa končale svoj boj.

Pridružite se ponedeljkovemu spletnemu pogovoru o vplivu pandemije covid-19 na preprečevanje nasilja po spolu in nudenje podpore žrtvam, ki ga organizirata Zavod Emma in Zavod Krog!

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Komentar: Nasilje nad ženskami je svetovna kriza je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pogovor bo v ponedeljek 29. novembra ob 15.30 uri na spletni platformi Zoom.

Spletni pogovor bo v angleškem in slovenskem jeziku z zagotovljenim simultanim prevodom.

Prosimo vas, da se na pogovor prijavite TUKAJ.

Program in udeleženke

Prispevek Pogovor: Vpliv pandemije na preprečevanje nasilja po spolu in nudenje podpore žrtvam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo o uresničevanju določil Istanbulske konvencije je ocena skladnosti zakonodaje in ukrepov države na vseh področjih konvencije, ki jo je opravila Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (skupina GREVIO), neodvisni organ za spremljanje človekovih pravic, ki ima nalogo spremljati izvajanje konvencije.

Skupina GREVIO je ugotovila, da so slovenski organi dosegli velik napredek pri oblikovanju celovitega zakonskega in institucionalnega okvira ter okvira politik na področju preprečevanja nasilja v družini. Ob priznanju pozitivnega napredka na področju nasilja v družini in kazenske zakonodaje pa poročilo tudi poudarja, da je manj politične pozornosti, financiranja in politične podpore usmerjene k drugim oblikam nasilja nad ženskami, ki jih obravnava konvencija. Zato je eno od priporočil skupine GREVIO, da se mora Slovenija v prihodnje na vse oblike nasilja nad ženskami odzvati na celosten način, pri čemer je sprejetje novega obsežnega strateškega dokumenta, ki obravnava vse oblike nasilja nad ženskami, ključ do doseganja tega cilja.

Skupina GREVIO je opazila tudi druga področja, na katerih je potrebno izboljšanje z namenom doseganja višje ravni skladnosti z zahtevami Istanbulske konvencije, ki pa se nanašajo predvsem na spolno nevtralen pristop zakonskih določb in političnih dokumentov, ki obravnavajo nasilje nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, v Sloveniji. Po mnenje skupine GREVIO je potrebnega več truda, da bi zakonodajni in drugi ukrepi, pa tudi usposabljanja in ukrepi na področju ozaveščenosti, obravnavali različne oblike nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, kot s spolom povezan pojav.

Istanbulska konvencija je mednarodna pogodba na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki jo Slovenija ratificirala 5. februarja 2015. Obsega široke preventivne in zaščitne ukrepe ter številne obveznosti za zagotavljanje zadostnega odzivanja kazenskega pravosodja na takšne resne kršitve človekovih pravic, posega pa tudi na novo področje z zahtevo po obravnavi osnovnih vzrokov nasilja nad ženskami, kot so spolni stereotipi, tradicije, ki so škodljive ženskam, in splošno izražanje neenakosti spolov.

Več informacij v slovenskem jeziku najdete na spletni strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, celotno poročilo pa je dostopno na spletni strani Sveta Evrope.

Pripravila: PV
Foto: Canva

Prispevek Uresničevanje Istanbulske konvencije v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V posvetovanju lahko prek izpolnitve vprašalnika sodelujete do 10. maja letos.

Nasilje nad ženskami in dekleti je ena od najbolj vztrajnih oblik diskriminacije na podlagi spola in kršitev človekovih pravic v Evropi. V EU je 33 % žensk žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja. Nasilje v družini – nad ženskami in drugimi žrtvami, kot so otroci, moški in starejši – se je zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, še povečalo.

Komisija želi zbrati prispevke najširšega kroga zainteresiranih strani, vključno s posameznimi državljani, organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, organi za enakost, državami članicami in nacionalnimi organi. Z usmerjenim posvetovanjem se bodo posvetovali tudi z državami članicami.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je boj proti nasilju na podlagi spola uvrstila med svoje glavne politične prednostne naloge.

Eden od ciljev  Agende 2030 za trajnostni razvoj je zagotoviti enakost spolov. Med drugim bomo odpravili nasilje nad deklicami in ženskami ter diskriminacijo deklic in žensk. Vsi bomo imeli enake pravice in možnosti udejstvovanja v družbi – ne glede na spol. Več o 5 cilju trajnostnega razvoja na spletni strani www.globalni-cilji.si.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Pripravila: PV

Foto: Canva

Prispevek Javno posvetovanje o boju proti nasilju na podlagi spola in nasilju v družini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

OZN opozarja, da je nasilje nad ženskami epidemija v senci, ki se v času obstoječe krize širi. Storitve, namenjene zaščiti ženskam in deklet, dosegajo svoje zmogljivosti in nujno je, da se odzovemo vsestransko, skupaj in to ustavimo. Tako kot v preteklih letih, današnji dan zaznamuje 16-dnevno aktivistično akcijo, ki se bo zaključila 10. decembra, na mednarodni dan človekovih pravic.

Generalna sekretarka Sveta Evrope, Marija Pejčinović Burić, je poudarila, da se moramo naučiti lekcij iz časa spomladanskih ukrepov in zapiranj ter se soočiti z realnostjo povečanega števila klicev na telefonske linije za pomoč po celotni Evropi. Naslovila je tudi vse večje število spolnega nadlegovanja na spletu, kot sta zalezovanje in t. i. sexting.

Da se je v času omejitvenih ukrepov za zajezitev bolezni razmahnila epidemija nasilja nad ženskami in nasilja v družinah, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. V sporočilu za javnost, varuh poudarja, da je bilo samo med 16. marcem in 31. majem 2020 po podatkih Policije zaznati 10,39 odstotno povečanje obravnav kaznivih dejanj nasilja v družini. Nekatere nevladne organizacije prav tako poročajo o povečanem številu klicev na telefonske linije za pomoč. Poudarja, da moramo prioritetno zagotoviti ustrezne podporne storitve za žrtve nasilja, vključno z dostopnostjo varnih hiš in kriznih centrov.

V oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija pa je gostovala Katja Zabukovec Karin iz Društva za nenasilno komunikacijo, ki je predstavila tudi nekaj mitov, ki se pojavljajo v družbi. Ogled izseka z gostjo toplo priporočamo.

Prispevek Ob današnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorila, da je tretjina žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru sklopa 1 lahko prijavite projekte v vrednosti od 40,000.00 EUR do 100,000.00 EUR, v okviru sklopa 2 pa v vrednosti od 40,000.00 EUR do 60,000.00 EUR. Sofinancira se do 95 % upravičenih stroškov.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije iz držav članic EU in iz 15 pacifiških držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (PACP). Sodelujejo lahko tudi mednarodne organizacije. Glede drugih pogojev in partnerskih zahtev glej razpisno dokumentacijo.

Rok za prijavo je 24. julij 2020.

Vir: CNVOS

Prispevek EDF: Sodelovanje NVO v procesih sooblikovanja politik (sklop 1) in spodbujanje enakosti med spoloma (sklop 2) v pacifiških državah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dokument je namenjen nacionalnim in lokalnim oblastem kot kažipot za nujne ukrepe, ki so potrebni za zaščito pravic žensk in deklet, ki so nesorazmerno prizadete zaradi pandemije, še zlasti tistih, ki doživljajo trdovratne oblike diskriminacije in diskriminacijo na podlagi več okoliščin. Zdajšnja kriza je zelo izpostavila strukturno in sistemsko diskriminacijo.

Opozarjajo, da je že pred krizo covida-19 ena od petih žensk v Evropi v svojem domu trpela nasilje partnerja. Ukrepi zapiranja in izolacije, da bi se zajezilo širjenje virusa, so ženske in dekleta izpostavili povečanemu tveganje za zlorabe v zasebnih razmerjih, tako s strani partnerjev kot drugih družinskih članov, pri čemer so bile pogosto odrezane od zelo potrebne pomoči. .

Številke kažejo, da se je nasilja nad ženskami, zlasti nasilje v družini, v več državah alarmantno povečalo. Po nedavnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so se v številnih evropskih državah nujni klici na pomoč povečali do 60 odstotkov glede na lansko leto. V nekaterih državah oblasti izpostavljajo znižanje prijav nasilja v družini, kar pa lahko kaže na to, da ženske, ki živijo skupaj z osebo, ki jih zlorablja, nimajo veliko možnosti, da pokličejo na pomoč.

Problematično je tudi področje spolnega in reproduktinega zdravja, saj številne države niso sprejele specifičnih ukrepov za zagotavljanje varnega in pravočasnega dostopa do nujnih storitev, produktov in informacij za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja. Za nekatere se celo zdi, da so uporabile omejitve kot priložnost za nadaljnje spodkopavanje ali omejevanje dostopa do spolnih in reproduktivnih pravic.

Bolnišnice in klinike so zmanjšale storitve za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja na minimum ali pa jih v celoti odpravile, med drugim zaradi pomanjkanja kadra in prerazporeditev. V številnih mestih je postal dostop do normalnih storitev zelo otežen.

Ocenjujejo, da lahko po koncu te zdravstvene krize ženske pričakujejo hude posledice z vidika preživljanja, zlasti tiste, ki delajo v neformalnem sektorju ali ki že zdaj doživljajo marginalizacijo. Potrebe in pravice žensk in deklet je treba postaviti v središče odzivanja na covid-19 in tudi kasneje.

Prispevek Evropa: Milijoni žensk in deklet sredi pandemije covida-19 soočenih s povečanjem negotovosti in nasilja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izobraževanje je namenjeno ženskam z migrantsko izkušnjo, ki bi želele delovati kot kulturne mediatorke. Izobraževanje bo potekalo tako v obliki neposrednega kot tudi spletnega izobraževanja.

S pridobljenimi znanji boste lahko v primerih družinskega nasilja in nasilja na podlagi spola prispevali k boljši komunikaciji med žrtvami nasilja, njihovimi skupnostmi in podpornimi organizacijami ter nenazadnje tudi prispevali k uspešni rešitvi nastalih situacij. Izobraževanje je del projekta BASE: Prepoznavanje in razkritje nasilja v družini, nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja znotraj migrantskih skupnosti, ki se osredotoča na družinsko nasilje in nasilje na podlagi spola, katerega žrtve so mladoletne pripadnice migrantskih skupnosti.

Svoj interes za udeležbo na izobraževanju sporočite na e-pošto franci.zlatar@filantropija.org ali telefon 01 430 12 88.

Program.

Prispevek Izobraževanje kulturnih mediatork na temo družinskega nasilja in nasilja na podlagi spola je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pandemija, s katero se trenutno soočamo, izpostavlja obstoječe neenakosti v neenakosti v naših družbah. Izpostavlja tveganja in ranljivosti, s katerimi se srečujejo dekleta in mlade ženske zaradi poglobljenih neenakosti in tradicionalnih vlog spolov. To otežuje, v nekaterih primerih pa tudi onemogoča dostop ženskam do osnovnih storitev (kot je na primer skrb za  njihovo spolno in reproduktivno zdravje ter zaščita pred nasiljem). Nasilje, ki temelji na spolu, vpliva na fizično oz. duševno, spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklet povsod.

Dokument je na voljo v naši spletni knjižnici.

Prispevek Na voljo dokument, ki raziskuje tveganja in ranljivosti žensk in deklet je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Številne države EU so se hitro odzvale. Vendar je obseg ukrepov, potrebnih za zaščito žrtev, razkril, kako nezadostni so podporni ukrepi tudi v običajnih časih. Na primer, v zavetiščih za ženske je na voljo le približno pol ležišč, kot zahteva Istanbulska konvencija, ki jo je podpisalo 21 držav EU. Novi izzivi prihajajo tudi po odpravi ukrepov. Finančna negotovost zaradi zmanjšanja ali izgube dohodka, izgube delovnih mest, pa tudi prihajajoče recesije, lahko predstavlja dodatne sprožilce nasilja in žrtvam oteži pobeg iz zlorabe. Prejšnja raziskava agencije FRA je pokazala, da je 30% žensk, ki se s težavo preživljajo, doživelo intimno partnersko nasilje v primerjavi z 18% žensk, ki finančnih težav nimajo.

Zato mora EU vzpostaviti trajne strukture za odpravo nasilja nad ženskami. EIGE in FRA pozivata EU in njene države članice, naj premislijo in sprejmejo naslednje ukrepe:

• Države EU, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije ali niso v celoti uskladile svojih nacionalnih zakonov z njenimi zahtevami, bi morale to hitro storiti,

• Policija, pravosodje in zdravstveni sektor v državah članicah EU bi moral sodelovati pri obvladovanju tveganja nasilja nad ženskami,

• Zbiranje podatkov o nasilju nad ženskami bi bilo treba uskladiti med državami članicami EU,

• EU bi morala uskladiti izmenjavo dobrih praks med državami članicami,

• Številne države EU imajo zakonsko opredeljene zločine iz sovraštva (na primer zoper etnične in spolne manjšine). Sprejeti bi bilo treba zakonsko definicijo femicida, ki označuje poboj žensk in deklet zaradi njihovega spola,

• Podpirajo predlog Evropske komisije o dodajanju nasilja nad ženskami na seznam kaznivih dejanj EU.

Več informacij na povezavi.

Prispevek Poziv za večje prizadevanje v boju proti nasilju v družini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo ugotavlja, da se je število deklic, ki ne hodijo v šolo, v zadnjih 20 letih zmanjšalo za 79 milijonov, v zadnjem času pa je v srednješolsko izobraževanje vključenih celo več deklic kot dečkov. Kljub temu se kaže, da je nasilje nad deklicami in ženskami pogosto. Leta 2016 so namreč predstavljale 70 % identificiranih žrtev trgovine z ljudmi, okoli 13 milijonov deklet starih od 15 do 19 let pa je bilo žrtev posilstva.

Danes so dekleta žrtve nasilja vsepovsod. Ugotavljajo pa tudi, da škodljive prakse, kot so otroške poroke in pohabljanje ženskih spolnih organov, prizadenejo milijone deklet in žensk. V otroštvu je poročenih vsako leto 12 milijonov deklic, 4 milijone pa ogroža pohabljanje spolnih organov.

Poročilo opozarja tudi na negativne trende pri prehrani in zdravju deklet. Globalizacija in prehod na procesirano hrano sta povzročila povečano uživanje nezdrave hrane in sladkanih pijač, kar je vodilo v povečanje prekomerne teže in debelosti v otroštvu in mladostništvu. Med letoma 1995 in 2016 se je razširjenost prekomerne teže med deklicami, stari od 5 do 19 let, skoraj podvojila.

Zaskrbljujoče je tudi slabo duševno zdravje. Samomor je trenutno drugi najpogostejši vzrok smrti pri mladoletnicah. Prav tako so mlada dekleta izpostavljena spolno prenosljivim okužbam.

Podajajo sledeča priporočila:

• Omogočiti priložnosti dekletom vseh narodnosti, okolij ter socialnega statusa, da sodelujejo v procesih odločanja,
• povečanje naložb v politike in programe usmerjene v izboljšanje položaja deklic
• povečanje naložb v zbiranje, analizo in uporabo visokokakovnostnih podatkov.

Vir: UNICEF

Prispevek Poročilo Unicefa: napredek pri izobraževanju, a deklice ostajajo žrtve nasilja in diskriminacije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.