Uvodoma je Albin Keuc, direktor platforme SLOGA, v predstavitvi ciljev trajnostnega razvoja oziroma agende 2030 poudaril, da vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja naslavlja gospodarstvo. Podjetja že prispevajo veliko za trajnostni razvoj, lahko in morajo pa še več, je poudaril (celotni prispevek TU).

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je pojasnil, kako se je razvijala dejavnost humanitarne in razvojne pomoči Karitasa, opisal dobre izkušnje sodelovanja s podjetji, ki se odločijo za sodelovanje iz vrste različnih motivov in poudaril pomen sinergije: »Ministrstvo za zunanje zadeve, nevladne organizacije, podjetja, pa tudi posamezniki z donacijami lahko skupaj dosežemo trajne spremembe.«

Veleposlanik dr. Robert Kokalj, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve, je med drugim spomnil, da je dolgo časa prevladovala zmotna miselnost, da komercialna dejavnost podjetij v partnerskih državah in razvojna dejavnost nimata nič skupnega. Toda v novi razvojni paradigmi podjetja presegajo status izvajalca. Vloga zasebnega sektorja je širša, saj lahko izvozno naravnavana in tehnološko visoko razvita podjetja bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju v deželah globalnega Juga. S poznavanjem terena lahko tudi pomagajo pri identifikacijski tistih projektov, ki utegnejo imeti v partnerskih državah še posebno dodano vrednost, je poudaril.

MZZ spodbuja sodelovanje med zasebnim in nevladnim. Med letoma 2018 in 2020 je bil prvi takšen projekt izveden v Ruandi, zdaj zasebniki sodelujejo v sedmih projektih na Balkanu in podsaharski Afriki, začenja se še projekt v Kirgiziji. Dr. Robert Kokalj je napovedal, da bo v letih 2023-2025 ministrstvo nadaljevalo s tem spodbujanjem tovrstnega sodelovanja.

Družbeno odgovorno investiranje

O družbeno odgovornem investiranju in ESG (upravnih, okoljskih in družbenih) kriterijih ter priložnosti za podjetja in organizacije se je Darja Virjent, mednarodna ESG certificirana izvajalka in strokovnjakinja za trajnost pri Edutrain.me, pogovarjala z  doc. dr. Alešem Pustovrhom, investitorjem in soustanoviteljem Naložbenega sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital (FRC).

FRC daje podporo inovacijam (v zameno za lastniški delež), ki ne morejo dobiti podpore nikjer drugje in že s tem izpolnjujejo kriterije  ESG. Odprti so za vse projekte, za katere ocenijo, da bi bili na dolgi rok uspešni (90% inovacij ne uspe, iz 10% uspešnih pa morajo pokriti izgube in imeti dobiček). Med trenutno največjimi podjetniškimi priložnostmi, ki so tudi družbeno odgovorni in v skladu s kriteriji ESG, je dr. Pustovrh navedel odstranjevanja ogljika ih ozračja in področje IT. Trenutno FRC podpira IT podjetje, ki bo kar 100 milijonom ljudem omogočila  prvi dostop do banke.

Javna sredstva ne bodo dovolj, da bi podpirala rast in inovacije, je še poudaril. Po njegovem mnenju je v Sloveniji preveč projektov odvisnih od javnih sredstev, ta pa so omejena. So določena področja, ki jih podjetja ne bodo reševala, tu je mesto za državno pomoč. Po drugi strani pa se je pokazalo, da samo državna pomoč ne bo samo rešila največjih svetovnih problemov.

Primeri dobrih praks: GeoCodis, Kostak, Limnos,Talisman, Krka …

Na dogodku je bilo predstavljenih več primerov dobrih praks sodelovanja podjetij v razvojnih projektih in mednarodni humanitarni pomoči.

Najbolj ambiciozen je projekt trajnostnega upravljanja z vodo v Ruandi, kjer sodelujeta Slovenska karitas in podjetje GeoCodis (projekt je vreden 247. 000 evrov).

Kot je pojasnil direktor Geokodisa Matjaž Ivačič, so se za sodelovanje v projektu odločili, ker imajo za to reference in izkušnje. V Ruandi so že bili prisotni prek avstrijskega podjetja, na področju upravljanja vodnih virov pa so že delovali v Ugandi, Keniji, Ruandi, zdaj tudi v Gani.

“Ne samo za Geokodis, tudi za vsa druga podjetja je pomembno, da se obnašamo kot družbeno odgovorno podjetje, ne samo v Sloveniji, ampak v okolju, kjer delujemo. Tovrstni razvojni mednarodni projekti podjetju omogočajo nove povezave in odpirajo nova vrata,” meni Ivačič.

V lokalnem merilu je zgled dobre prakse sodelovanje Kostaka in Knofa v reciklaži in prenovi odpadkov, zlasti pohištva. Kostak se je lotil izziva naraščajočih odpadkih in pritiskov na nove surovine, je pojasnil Boštjan Vimpolšek. V zadnjih dveh letih sodelujejo s Knofom v Salonu pohištva ponovne uporabe.

Ustvarili so inovativni poslovni model za oba partnerja: Kostak deluje na preprečevanju odpadkov, zbiranju, odvozu in sortiranju materiala. Knof pa poskrbi za popravila in ponovno uporabo materialov na področju lesarstva in podobno, skrbi za začasno skladiščenje ter za marketing in prodajo.

Model je inovativen tudi zaradi ocenjevanja vplivov na okolje. Različne vrste lesa denimo skladiščijo različno količino ogljika, kovinski predmet, izdelan in prepeljan z drugega konca sveta, ima denimo drugačen okoljski odtis kot stekleni ali leseni izdelek, narejen v neposredni bližini, je še pojasnil Vimpolšek.

Kako koristno je sodelovanje zasebnega sektorja pri iskanju strokovnih, inovativnih rešitev, kaže denimo primer Limnosa, ki sodeluje z Forumom za pravični razvoj v projektih v Albaniji in Ugandi. Kot strokovnjaki za čiščenje odpadnih vodih in reševanje drugih okoljskih težav so vedno na voljo za vprašanja. Mag. Alenka Zalaznik je pojasnila, da so dejavni člani globalnega partnerstva za vodo in zagovarjajo sonaravne rešitve, zato so tudi primerne za dežele v razvoju. Pa še: »V razvojnih projektih smo sodelovali še prej, pogrešali pa smo stik z lokalnim prebivalstvom.  Zdaj je to za nas največja dodana vrednost.«

Marjan Juvan, iz družinskega podjetja Talisman, kjer so strokovnjaki avtomatizacijo in strojegradnjo za različne izdelke, pa je povedal, da njihov motiv za sodelovanje v mednarodnem razvojnem projektu, pri katerem pomagajo pri razvoju podjetniških idej podeželskih žensk v Srbiji, izvira iz tega, da tudi sami izhajajo s podeželja in da želijo na ta način pomagati, da »še kdo drug pride do svojega kosa pogače.«

Jana Lampič, Slovenska karitas, je nanizala še vrsto primerov iz preteklosti, ko so se podjetja odzvala na različne načine. Domel iz Škofje Loke je prišel na pomoč pri poplavah v BiH, ker so bili prej sami žrtve poplav. Mercator je za žrtve lanskega potresa na Hrvaškem zbiral hrano po svojih trgovinah. Podjetje Roltek je za vsak premožen kilometer svojih kolesarjev na Krk namenili 1 evro pomoči za prehrano otrokom v Centralnoafriški republiki. Dve podjetji sta kupili koze.

Vsaka pomoč šteje, pa naj bo to podjetje, ki je namesto božičnih daril kupila 40 koz ali Krka, z zelo razvejanimi humanitarnimi in prostovoljskimi dejavnostmi, ki se na tako rekoč vsako humanitarno krizo odzove v najkrajšem možnem času. Na področju mednarodne humanitarne pomoči je trenutno najbolj dobrodošla pomoč v zdravilih za Venezuelo, zlasti za tamkajšnjo slovensko skupnost.

Možnosti za sodelovanje na področju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja so za podjetja neskončna.

Dogodek je potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Podjetniki v razvojnih projektih: družbena odgovornost in poslovne priložnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posvetovanje bo potekalo 27. januarja in je zastavljeno kot nadaljevanje dogodka 20. januarja, na katerem se bo predstavilo vlogo in pomen zasebnega sektorja pri trajnostnem razvoju na lokalni in mednarodni ravni vsem zainteresiranim akterjem zasebnega, neprofitnega in javnega sektorja ter socialne ekonomije. 

V luči vedno bolj prisotnega vključevanja zasebnega sektorja v prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja  tudi v sklopu nacionalnih in mednarodnih razpisov, je pomembno, da naslovimo, kako želimo, da zasebni sektor pri speva. Namen dogodka je identifikacija stališč neprofitnih akterjev o vlogi zasebnega sektorja v MRS in MHP ter priporočil za družbeno odgovorno vključevanje zasebnega sektorja, ki bodo oporna točka za pripravo osnutka predloga  Etičnega kodeksa ravnanja za podjetja v MRS in MHP. Nadaljnji postopek priprave predloga Etičnega kodeksa vodijo  partnerji v sklopu strateškega partnerstva »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na  področju mednarodne humanitarne pomoči«. Vabljene članice platforme SLOGA ter druge nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in socialna podjetja, ki delujejo na ali se zanimajo za področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči. 

Kdaj? 27. januar 2022 (10:00 – 12:45) 

Kje? Preko spletne platforme Zoom (povezavo prejmete po prijavi) 

Prijava TU

Program dogodka: 

Za dodatne informacije smo vam na voljo na marusa@ekvilib.org in jana.lampe@karitas.si.

Dogodek bo  potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Kako naj zasebni sektor prispeva k trajnostnemu razvoju?   je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kdaj? 20. januarja 2022 (od 10:00 do 14:00)

Kje? Preko spletne platforme Zoom (povezavo prejmete po prijavi).

Prijava:  https://www.1ka.si/a/d1fe46fe

Program dogodka sestavljata dva panela:

Vprašanje financiranja družbeno odgovornega podjetništva in trajnostnih iniciativ

Panel se bo osredotočil na vprašanja in priložnosti družbeno odgovornega investiranja, sodelovanja med podjetji in neprofitni organizacijami in socialnimi podjetji z namenom razvoja storitev in produktov, ki podpirajo trajnostni razvoj.

Podjetja prek mednarodne pomoči do uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja

Panel bo namenjen predstavitvi pomena in možnosti za vključevanje slovenskih podjetij v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijam v mednarodno humanitarno pomoč in razvojno sodelovanje ter z njimi povezano uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks z Zahodnega Balkana in drugih delov sveta. Ob tem bo poudarjeno, kakšne koristi imajo lahko od takšnega sodelovanja vsi vključeni akterji, predvsem pa podjetja, ki z vključevanjem v mednarodno pomoč lahko izražajo tudi svojo družbeno odgovornost.

Program:

Za dodatne informacije smo vam na voljo na jana.lampe@karitas.si in lucija@ekvilib.org.

Dogodek bo  potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Trajnostni razvoj lokalno in globalno: kako lahko zasebni sektor k temu prispeva? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.