Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine.

»V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« so še zapisali v sporočilu za javnost.

Več o tem TU.

Prispevek Plan B za Slovenijo opozarja: Vlada daje zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ne glede na to, da je strategija strukturirana po področjih, je nepregledna in  predstavlja le okvir oziroma podlago za strateško odločanje. Poleg tega, da manjka še vsebina nekaterih poglavij, manjka bistveni del – kakšne so strateške odločitve na podlagi konteksta, ki ga obstoječe besedilo podaja. Dolgoročna podnebna strategija bi morala biti krovni dokument, ki, komplementarno Strategiji razvoja Slovenije 2030, dolgoročno do 2050 zarisuje strateške namere Slovenije, da pride do podnebne nevtralnosti s pravično in trajnostno tranzicijo. Dejansko pa strategija vse odločitve o namerah, katerih nosilec bi morala biti, prepušča drugim strateškim dokumentom, dogovoru in organom, ki bodo šele nastali. Skratka ni strategija prehoda v podnebno nevtralno Slovenijo, je le (pomanjkljiva) podlaga zanjo. Tako večino “odločitev” prelaga na revizijo NEPN 2023, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (npr. energetsko izkoriščanje hidroenergije), Strategijo ogrevanja in hlajenja z geotermalno energijo, Strategijo industrijske politike, prenehanje rabe premoga pa na Strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Predvsem pa je vse, kar bi morala strategija določiti, preloženo na v strategiji predvideno bodočo delovno skupino za podnebni dogovor, ki naj bi se razvila v službo vlade za podnebni dogovor, ta pa naj bi pripravila načrt Slovenskega podnebnega dogovora.

Celoten odziv.

Prispevek Komentarji Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo na osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.