“Brez sprememb v prometu bo vse več ljudi prevozno revnih”

Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljajo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje na povezavi: https://365.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/175104490

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V šestih mesecih med septembrom 2020 in marcem 2021 je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer in naravnih nesreč, večinoma povezanih s podnebjem, razseljenih več kot 10,3 milijona ljudi – daleč največji vzrok za razseljevanje po vsem svetu. Podnebne spremembe poslabšujejo tudi druge vzroke za razseljevanje, vključno z revščino, negotovostjo s hrano in pomanjkanjem vode, opozarja Kira Walker.

Toda na eno razseljeno osebo, ki se odpravi proti svetovnemu severu, se veliko več ljudi giblje znotraj držav globalnega juga ali med njimi, ali pa ostajajo ujeti na območjih, kjer je zaradi podnebnih sprememb življenje vse bolj negotovo.

»Podnebna mobilnost in nemobilnost nista ločeni stvari; sta dve strani istega kovanca,« je za The New Humanitarian povedala Caroline Zickgraf, namestnica direktorja observatorija Hugo na belgijski univerzi v Liègeu – raziskovalnem središču, ki se osredotoča na stičišče okoljskih sprememb, migracij in politike.

Statističnih podatkov o tem, koliko ljudi ostaja ujetnikov podnebnih žarišč, ni. Prav tako ni znano, kateri dejavniki in v kolikšni meri vplivajo na njihovo nemobilnost.

Podnebna nemobilnost, prostovoljna in neprostovoljna

Podnebna nemobilnost je lahko neprostovoljna (ljudje si želijo oditi, vendar nimajo sposobnosti za to), ali prostovoljna (ljudje se odločijo ostati kljub tveganjem).

Prostovoljno nemobilne populacije so pogosto najbolj ranljive skupine, ker se ne morejo izogniti nenadnim in neposrednim vplivom podnebnih nesreč in pogosto nimajo sredstev za izgradnjo odpornosti, ko se spopadajo z revščino, negotovostjo s hrano in konflikti, ki se porajajo iz podnebnih sprememb.

»Večina oblikovalcev politik je osredotočena na ‘problem’ podnebnih migracij, mi pa jih poskušamo prepričati, da nemobilnost ne pomeni odsotnosti ranljivosti,« pojasnjuje Zickgrafova.

Po besedah ​​Josepha Kofija Teyeja, direktorja Centra za migracijske študije na Univerzi v Gani, mednarodne organizacije in raziskovalci pogosto napačno domnevajo, da so se ljudje, ki se ne selijo, prilagodili razmeram tam, kjer živijo. Toda podnebna nemobilnost ima številne vzroke, od pomanjkanja denarja in slabega zdravja do pomanjkanja informacij o tem, kako se preseliti.

Ostanejo ženske in starci

Na severu Gane so člani gospodinjstev, ki nimajo ne denarja ne zvez, da bi se preselili, prisiljeni ostati na območju, ki je podnebno resno prizadeto, zlasti v času suše in pomanjkanja hrane. Na nemobilnost vplivajo na neenakost, povezane s spolom, starostjo in razredno pripadnostjo, kulturne norme in patriarahalne tradicije, zato so ženske in starci manj mobilni od moških, pojasnjuje Tede.

Celoten članek si lahko preberete TU.

Prispevek Spregledani ujetniki podnebnih katastrof je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

RYCO verjame, da naj bi mladi ustvarjali kulturo mobilnosti, medkulturnih izmenjav in sprave. Prav tako bi morali aktivno prispevati k demokratičnemu razvoju, družbeni in ekonomski blaginji in Evropski integraciji v vse bolj odprti regiji Zahodnega Balkana. Prijaviteljice iz regije naj bi zagotavljale proaktivno podporo izmenjavi mladih znotraj organizacij prijaviteljic in znotraj regije.

Osrednji cilj razpisa je prispevati k procesu sprave v regiji Zahodnega Balkana preko povečane mobilnosti in medkulturnega dialoga, ter z oblikovanjem podpornega okolja za regijsko sodelovanje mladih. RYCO želi opolnomočiti mlade, da začrtajo pot v boljšo družbo znotraj regije.

Prednostni področji:

1. Regijsko sodelovanje mladih, mobilnost in izmenjava
   Cilj 1: Medkulturno učenje in dialog (Mladi se vključujejo v medkulturno učenje in dialog s svojimi vrstniki iz raznolikih skupnosti znotraj svoje države in znotraj regije.)
   Cilj 2: Soočenje s preteklostjo (Mladi naslavljajo svoje razlike glede na preteklost regije in izzovejo podedovane zgodbe preko vodenega procesa v vzpostavljenem varnem okolju.)
2. Omogočanje okolja za regionalno sodelovanje mladih
   Cilj 3: Vpliv politik (Zakonodajno in politično okolje vse bolj podpira spravo in medkulturno učenje ter izvajanje mobilnosti mladih in izmenjavo znotraj in med pogodbenicami na območju Zahodnega Balkana.)
   Cilj 4: Vključevanje mladih (Mladi sodelujejo v procesih odločanja, ki oblikujejo svoje lokalne skupnosti ter družbeni in politični razvoj svoje družbe in regije Zahodnega Balkana.)
   Cilj 5: Krepitev zmogljivosti (Posamezniki in institucije so bolje opremljeni, da igrajo ključne vloge pri spremljanju in usmerjanju mladih k doseganju zgoraj navedenih specifičnih ciljev 1-4.)

RYCO bo podprl projekte, ki jih prijavi partnerstvo, z vsaj enim partnerjev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne Gore ali Srbije (t.i. WB6 države).

Celotna vrednost razpisa je 1.000.000 EUR.

Vse o razpisu in o informativnih dogodkih najdete tukaj.

Prispevek Razpis RYCO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z novo evropsko solidarnostno enoto bodo imeli udeleženci priložnost, da sodelujejo v projektu kot prostovoljci, pripravniki, vajenci ali zaposleni za obdobje od 2 do 12 mesecev.

Udeleženci bodo lahko sodelovali v širokem spektru dejavnosti na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno vključevanje, pomoč pri oskrbi s hrano, gradnja zavetišč, sprejem, podpora in vključevanje migrantov in beguncev, varstvo okolja in preprečevanje naravnih nesreč. Mladi, ki se bodo registrirali za sodelovanje v evropski solidarnostni enoti, bodo morali sprejeti izjavo o poslanstvu evropske solidarnostne enote in njena načela. Vse sodelujoče organizacije bodo morale sprejeti listino evropske solidarnostne enote, v kateri so določene pravice in dolžnosti v vseh fazah tega solidarnostnega dela.

Zainteresirani mladi med 17. in 30. letom starosti se lahko od danes pridružijo evropski solidarnostni enoti na spletni strani. Najnižja starost za sodelovanje v projektu je 18 let. Cilj je, da bi se do leta 2020 evropski solidarnostni enoti pridružilo 100 000 mladih.

Jamstvo za mlade
Boj proti brezposelnosti mladih je glavna prednostna naloga EU. Spodbujanje zaposlovanja je v skupnem interesu vseh držav članic in Komisija podpira njihova prizadevanja z vrsto politik in ukrepov. V ta namen sta bila pred tremi leti uvedena jamstvo EU za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih. V primerjavi z letom 2013 je število brezposelnih mladih v EU zdaj manjše za 1,6 milijona, število mladih, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje in usposabljanje, pa za 900 000. Da bi zagotovili popolno in trajnostno izvajanje jamstva za mlade in njegovo izvajanje v regijah, ki ga najbolj potrebujejo, je Komisija pred kratkim predlagala dodatni 2 milijardi evrov za nadaljnje izvajanje jamstva za mlade v vsej Evropi in podporo dodatnemu milijonu mladih do leta 2020.

Mobilnost vajeništev
Povečati moramo tudi zaposljivost mladih. Učenje in študij v drugi državi sta se izkazala za veliko dodano vrednost za mlade, da lahko razvijejo svoje spretnosti, izboljšajo svoje karierne možnosti in okrepijo občutek, da so evropski državljani. Te možnosti bi moralo izkoristiti več mladih iz vseh družbenih slojev. Komisija bo zato uvedla „ErasmusPro“, novo namensko dejavnost v okviru programa Erasmus+ za podporo dolgotrajni napotitvi vajencev v tujino. Komisija bo predlagala tudi okvir za kakovost vajeništev, ki bo določal ključna načela za oblikovanje in izvajanje vajeništev na vseh ravneh. V letu 2017 bo ustanovljena podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva.

Ukrepi, predvideni v Agendi 2030
Ukrepi držav na področju kakovostnega izobraževanja do leta 2030 so zapisani v četrtem cilju trajnostnega razvoja: vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. V osmem cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj pa so se države zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle polno in produktivno zaposlenost ter vsem moškim in ženskam, tudi mladim in invalidnim, zagotovile dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti. Do leta 2020 pa bodo občutno zmanjšale delež mladih, ki niso zaposleni ali se ne šolajo ali usposabljajo.

Prispevek Evropska komisija ustananovila evropsko solidarnostno enoto je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.