Prispevki

Podnebne spremembe in migracije

Janja Pečan je soavtorica bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19. Delimo njen prispevek o podnebnih spremembah in migracijah.

Beri dalje

Integracija beguncev v Sloveniji

Anja Zafošnik je soavtorica bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19. Delimo njen prispevek o integaciji v Sloveniji – je ta uspešna ali neuspešna? Beri dalje

S telefonom v novi svet

Špela Perner je soavtorica bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19. Delimo njen prispevek o tehnoloških rešitvah, ki pomagajo ljudem na poti.

Fotografija nepremičnega sirskega dečka, ki je obležal na turški plaži, na katero ga je naplavilo po tem, ko mu je morje vzelo življenje, je leta 2015 pretresla še tako hladnokrvnega bralca. Izzvala je burne, številne in tudi raznolike odzive, med katerimi so se našli kritični, pomilovalni kot tudi koristni. Naša sogovornica, Shelley Taylor, je ena tistih, ki je pretresenost in zavest o resnosti situacije pretvorila v konkretna dejanja, in sicer je s pomočjo zaposlenih v svojem tehnološkem podjetju zasnovala idejo o aplikaciji, ki bi pomagala ljudem na poti. Shelley in ostali pa niso ostali le pri tem, aplikacijo so tudi razvili. In ne le to, aplikacija RefAid obstaja še danes, dodelana in nadgrajena, z ažuriranimi vsebinami, vezanimi tudi na epidemijo COVID-19.

Razmišljanje iz začetnega obdobja razvoja aplikacije Shelley opiše nekako tako: »tudi sama sem bila migrantka v novi družbi, a z niti približno tako travmatično izkušnjo, kot jo doživljajo begunci, katerih prihodu smo priča. Vendarle mi je tudi ta izkušnja omogočila, da sem se zavedala situacije, v kateri se znajdejo prispeli migranti, sploh tisti, katerim je onemogočen dostop do informacij in oseb, kot so prostovoljci Rdečega križa in ostali.«

Skupaj z zaposlenimi v njenem podjetju, ki so privolili v sodelovanje, so se konec leta 2015 odločili za razvoj aplikacije, ki bi migrantom, beguncem in prostovoljcem na enem mestu nudila informacije o aktualnih razmerah v državi, v katero so prišli, kot tudi o storitvah, ki so jim na voljo glede na lokacijo.

Ostani doma

Prve težave so se sicer pojavile kaj hitro: » aplikacijo smo postavili čez vikend, takrat smo se tudi povezali z enotami UNCHR in Rdečega križa v več državah. Dogovorili smo se, da nam svoje storitve opišejo in naštejejo v preprostih tabelah, iz česar bi mi nato postavili vsebino. Ker po dveh mesecih še ni bilo poslanih podatkov iz organizacij, sem ponovno stopila v stik z njimi in ugotovila, da se tudi sami soočajo s težavami; njihove storitve, pisarne in naloge so namreč tako raznolike in razpršene, da je zahtevalo ogromen časovni vložek in veliko dela, da so jih lahko sestavili v skupno bazo. Podatke iz vseh sodelujočih organizacij smo nato združili v centralno bazo.«

Takrat se je, kot pravi sama, zavedla razlike med javnim in zasebnim sektorjem in različnimi načini delovanja le-teh. Povezali so se z organizacijami, kot je Rdeči križ v Veliki Britaniji in Zdravniki sveta v Belgiji, slednji so celo zaposlili osebo, ki se je ukvarjala zgolj z rekrutiranjem novih organizacij, ki bi želele sodelovati z ekipo RefAid in posredovati podatke o svojih storitvah, ki bi lahko pomagale beguncem, ki prispejo v novo družbo, najsi bo zgolj prehodno ali trajnejše. Shelley kot trenutno najpomembnejši del razvoja aplikacije poudarja prav sklepanje sodelovanj z novimi organizacijami, ki na eni strani delujejo kot vir informacij, na drugi pa kot kanal za razširjanje informacij o RefAid med begunce. Aplikacija se je v trgovinah z aplikacijami (seveda je brezplačna) pojavila v začetku leta 2016 in se hitro razširila najprej na 23 organizacij, do danes pa sodelujejo s 26 organizacijami. Želi si povezovanja z več državami in organizacijami, kar pa je glede na to, da nimajo posebnega financiranja, temveč gre zgolj za dodatno prostovoljno delo zaposlenih v različnih organizacijah kot tudi v njenem podjetju, zelo težko.

Letos je situacijo tako za osebe na poti kot tudi za prostovoljce in organizacije, ki sodelujejo z begunci, še poslabšal razmah virusa COVID-19, ki je dosegel prav vse kotičke sveta. Za Shelley in sodelavce je to pomenilo nov izziv; prepoznali so na eni strani potrebo po povezovanju z novimi organizacijami, ki lahko posredujejo informacije glede epidemije koronavirusa, ki bi koristile osebam na poti, kot tudi zapiranje in zaustavitev nekaterih dejavnosti in pisarn za pomoč beguncem v begunskih centrih in drugje. Slednje je pomenilo težji dostop do informacij o virusu, napotkih in dostopnosti zdravstvene pomoči za migrante. Od letošnje pomladi lahko torej uporabniki aplikacije RefAid, najsi gre za begunce, migrante ali prostovoljce, kolikor jih je pač še na terenu, v aplikaciji najdejo dodatno okence, namenjeno ozaveščanju o epidemiji COVID-19 glede na državo, v kateri se nahajajo. Informacije niso v vseh državah dostopne v vseh potrebnih jezikih, razlog za to je, da se želijo posluževati zgolj človeškega prevajanja, kar pa povsod ni mogoče.

Da uporaba takih ali drugačnih aplikacij, razvitih s predstavljenim jasnim namenom, vedno skriva tudi pasti, je seveda jasno in to kritično opazko imamo kot uporabniki vedno v mislih. Da vedno obstaja možnost sledenja uporabnikom, je namreč že jasno, hkrati pa so pogosto podatki zastareli, nepreverjeni in nezanesljivi, zato je pomembno poznati ozadje razvite aplikacije. A vseeno, na koncu ne smemo zanemariti pomena, ki ga aplikacije, kot je RefAid, lahko imajo za migrante in prostovoljce, ki z njimi delajo, sploh v luči medsebojnega povezovanja, ki presega vrisane državne meje in gradi solidarne skupnosti.

Prispevek je pripravila Špela Perner, soavtorica bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19.


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

»Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače«

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Eva Krušnik. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki.

Nihče ne pričakuje biti begunec. Zdravnica, ki se vrača iz službe, mehanik, ki popravlja avto, punca na poti v šolo, oče, ki daje sinu poljub za lahko noč. Vsak od njih pričakuje, da bo jutrišnji dan enak kot današnji, vendar strah lahko pride v momentih. Lahko je zvok pištol, bombe ali trka po vratih. Veliko ljudi, ki so prisiljeni na beg, imajo samo minute, da sprejmejo pomembne odločitve, zagrabijo, kar lahko, in zbežijo. Kam bodo šli? Kako bojo potovali? Kaj bojo vzeli? To so težke odločitve, ki jih morajo sprejeti v trenutku, saj bojo z njimi morali živeti do konca njihovih življenj.

Odkar smo se pojavili, obstaja naravno gibanje ljudi. V zadnjem tisočletju so ljudje premagali velike razdalje zaradi različnih razlogov, kot so preganjanje, vojne, posledice naravnih katastrof, iskanje boljšega življenja ali pa samo, ker so bili radovedni o drugih kulturah, ljudeh in pokrajinah. Seveda je v preteklosti potovanje bilo počasno z ogromno tveganji. Veliko ljudi se je vseeno premikalo, saj se vedno bomo, ker to pač ljudje počnemo. Begunci v času hitrih, dostopnih in poceni prevoznih sredstev še vseeno težko bežijo pred konflikti in preganjanjem. V zadnjih nekaj letih smo zabeležili rekordne številke ljudi, ki bežijo od doma. Namesto, da bi jim druge države ponudile pomoč, jim zapirajo vrata pred nosom. Bogatejše države puščajo revnejšim, da se same spopadejo z več kot 20 milijoni beguncev. Politiki in mediji označujejo beg za življenje kot nezakonito, begunce pa za napadalne in varnostno grožnjo državi.

Kot vsi ostali, imajo tudi begunci pravice, države pa imajo dolžnost, da jih varujejo. Osnove teh pravic lahko najdemo v Ženevski konvenciji iz leta 1951, ki je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev skupaj z njenim protokolom. Organizacija združenih narodov je ustanoviteljica UNHCR ali Agencije Združenih narodov za begunce, ki je pooblaščena za zaščito in podporo beguncem. Glavno načelo konvencije iz leta 1951 je »non-refoulement« oz. načelo nevračanja – noben begunec se ne bi smel vrniti v državo, kjer bi bil soočen z grožnjami ali zatiranjem.

Tipični begunec ne obstaja. Ljudje vseh starosti, rase, spola ali religije so lahko prisiljeni  zapustiti svoje domove. Vsi imajo pravico, da z njimi ravnamo enakopravno, države pa pri zagotavljanju azila med njimi ne smejo diskriminirati. Tudi begunci imajo univerzalne človeške pravice. Imajo pravico do izobrazbe, pravnega varstva, zaposlitve in ostalih
temeljnih pravic, kot so pravica do svobodnega gibanja, varnosti, družine in svobode. Vsi ljudje bi morali te pravice poznati in poskrbeti, da so prepoznane in uveljavljene.

S temo migracij sem se globje srečala dvakrat, in sicer ko sem si z gimnazijo šla ogledat gledališko predstavo Reisefieber, ki govori o Saši, ki je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanju mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Drugič pa sem se s temo migracij srečala na delavnici »Migracije v našem življenju«, ki sem se je preko videokonference udeležila v okviru predmeta Sociologija. Na delavnici nam je svojo zgodbo povedal Alaa, ki prihaja iz Sirije. Obakrat sem videla drugačno perspektivo migracij. Takšno, ki jo v medijih še nisem zasledila. Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače.

Eva Krušnik, 2.c, Gimnazija Celje Center


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Prisluhniti medijem ali osebnim zgodbam migrantov?

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Benjamina Breznikar.

»Nikoli se nisem preveč poglabljala v osebne zgodbe migrantov, saj sem, priznam, raje prisluhnila medijem«

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalni pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilj potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati.

Srečevanje z ljudmi druge narodnosti, s katerimi nas vežeta skupna zgodovina in življenje v skupni državi, je vsakodnevna praksa. Tudi srečevanje z ljudmi z različnih koncev sveta ni tako neobičajno zaradi delovnih migracij, študija, preteklih in sedanjih študijskih izmenjav ter združitve družin. Prisilne migracije so poseben pojav selitev prebivalstva (beg pred preganjanjem, naravnimi katastrofami, podnebnimi spremembami ali nestabilnostmi v državi izvora). Zaradi tega je zelo pomembna medkulturna komunikacija in dialog v vsakdanjem življenju. Obstajajo številne subkulture in razlike med posamezniki znotraj skupine ljudi. Opredeljujejo jih skupen jezik, isto državljanstvo, kraj bivanja, spol, starost in etnična skupina.

Vzroki za migracije so lahko študij v državi, usposabljanje za delo, zaposlitve, združitve oziroma oblikovanje družine, begunci, iskalci azila ali začasnega zatočišča. Glavni vzrok migracij je pretežno v iskanju boljših pogojev za življenje in izboljšanje socialnega položaja. Večinoma so politični, gospodarski, družinski in zdravstveni.

Migracije so stalnica v zgodovini človeštva. Tisočletja so se ljudstva preseljevala, že stoletja z vseh vetrov nastajajo narodi, nacije in konfederacije. Vsakdo, čigar spomin zaobjame nekaj generacij svojih prednikov, se zaveda, da smo vsi prišli od nekod drugod in da bomo morda tudi sami nekoč postali migranti ali pa bodo to postali naši potomci.

Migracije pomembno prispevajo k vsem vidikom gospodarskega in družbenega razvoja po vsem svetu in bodo kot take ključ do doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Vzrok za migracije so lahko pomanjkljive priložnosti v izvornih državah. Migracije lahko v teh državah povečajo razvoj in vlaganje vanje, po drugi strani pa zapolnijo luknje na trgu dela v državah gostiteljicah in prispevajo k razvoju v tranzitnih državah, preko katerih migranti potujejo. So močno orodje za zmanjševanju revščine – ne le za migrante osebno, temveč tudi za njihove družine in širše skupnosti.

Imela sem čast prisluhniti zgodbi migranta iz Sirije. Na vprašanje »Kakšna je bila vaša izkušnja?« je odgovoril s tem, da mu ni bilo lahko in predvsem je poudaril, da mediji ne pokažejo prave slike migracij. Imel je le en par čevljev, za celotno pot, ker ni imel dohodkov, da bi si kupil nove. Ko je prispel v Slovenijo je povedal, da mu je bilo pomembno to, da je dobil delo, da se je lahko preživljal. Jezika se uči ob pogovoru, a nima priložnosti hoditi na različne tečaje slovenskega jezika. Kljub temu se trudi, da se nauči slovenskega jezika.

Najbolj me je zanimalo, kako ljudje reagirajo, ko ga vidijo na ulici; ali imajo predsodke, mu dajejo čudne poglede. Na moje presenečenje je odgovoril, da v Sloveniji še ni doživel te diskriminacije na lastni koži. Povedal je, da se mu Slovenci glede tega zdimo zelo sprejemljivi, kar me je definitivno presenetilo na pozitiven način.

Po tem, ko sem prisluhnila njegovi zgodbi, sem se definitivno zamislila. Nikoli se nisem preveč poglabljala v osebne zgodbe migrantov, saj sem, priznam, raje prisluhnila medijem. Šele po poznavanju zgodbe tega migranta sem se dejansko »streznila« in na lastni koži spoznala, kako lahko mediji drugačnost predstavijo na slab način.

Sirijske migrante pogosto povezujemo z njihovo vero, Islamom. S tem pa najpogosteje povežemo nasilje, kriminal. Pa se kdaj vprašamo, zakaj? Na to vprašanje s prepričanjem odgovorim, da so za to povezavo krivi mediji. Teme radi »napihujejo« in s tem privabljajo pozornost bralcev, kar seveda deluje v njihovo korist, a po mojem mnenju to pripomore diskriminaciji ne samo pri nas, ampak tudi po svetu.

Benjamina Breznikar, 2.d, Gimnazija Celje Center

Fotografija: iz prispevka avtorice


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Ptice migrantke

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Selma Bubič je delila svoj prispevek z naslovom Ptice migrantke. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki. Beri dalje