Usposabljanje, pripravljeno v sodelovanju z madžarsko organizacijo Hatter Society, izhaja iz projekta ENACT, ki ga sofinancira Evropska komisija. Namenjeno je predstavnikom javnih institucij in civilne družbe, ki se pri delu srečujejo z žrtvami diskriminacije in sovraštva.

Udeleženci bodo skozi vaje, razprave in praktične primere spoznali učinkovite pristope za nudenje podpore LGBTIQ+ žrtvam ter za krepitev medsektorskega sodelovanja. Prijave so odprte do 8. oktobra 2025, dodatne informacije pa so na voljo na naslovu: https://www.mirovni-institut.si/kazniva-dejanja-iz-sovrastva-proti-lgbtiq-osebam-kako-izboljsati-podporni-sistem-za-zrtve/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kako izboljšati podporo LGBTIQ+ žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek bo združil raznolik program za vse generacije. Dopoldne bodo potekale ustvarjalne delavnice za otroke, namenjene spodbujanju sodelovanja, prijateljstva in nenasilja, sledilo bo branje poezije, literarnih odlomkov in pisem iz serije Živeti mir, ki združujejo glasove pesnikov, pisateljev in obiskovalcev festivala.

Popoldanski del bo zaznamovala okrogla miza o pomenu mirovne politike danes, s poudarkom na vprašanju razoroževanja, miroljubne zunanje politike in vlogi civilne družbe. Med gosti bodo Rok Kogej, Uroš Lipušček, Iztok Šori in Boris Vasev, pogovor pa bo povezoval Jaša Jenull.

Osrednji del festivala bo Ljudska mirovna skupščina, namenjena skupnemu oblikovanju predlogov in zahtev za mirovno politiko Slovenije. Udeleženke_ci bodo razpravljali o konkretnih poteh k miru, ki presegajo logiko oboroževanja, ter krepili glas civilne družbe za pravično in nenasilno prihodnost.

V spremljevalnem programu bo potekalo javno branje imen otrok, ubitih v Gazi, s čimer festival opozarja na nujnost ohranjanja človečnosti v času vojn in kršitev človekovih pravic. Dogodek bodo dopolnili glasbeni in umetniški nastopi, predstavitve organizacij, ki delujejo za mir, človekove pravice in solidarnost, ter palestinska kulinarika in izdelki, s katerimi bodo obiskovalci lahko neposredno podprli palestinske ustvarjalce v Sloveniji.

Festival miru bo tako združil umetnost, družbeni angažma in mirovno politiko v en sam dan dialoga, solidarnosti in upanja – za svet, v katerem je mir skupna odgovornost vseh.

Vir & več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Festival miru: skupnostni dogodek za prihodnost brez nasilja in orožja ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca bo priložnost za ponovno branje in premislek politične misli Hannah Arendt v luči sodobnih družbenih in političnih izzivov. Gostje iz Nemčije, Španije, Nizozemske, Srbije in Slovenije bodo razpravljali o vprašanjih, kaj v njenem delu ostaja ključno za današnji čas, kaj pomeni “misliti politično” v 21. stoletju in kako Arendtina razmišljanja o totalitarizmu, odgovornosti, resnici in delovanju nagovarjajo našo sedanjost.

Med uglednimi govorci bodo Wolfgang Heuer, urednik revije HannahArendt.net, Maike Weißpflug, nemška politična teoretičarka, Cristina Sánchez Muñoz, profesorica filozofije prava z Univerze v Madridu, Daša Duhaček, soustanoviteljica Centra za ženske študije v Beogradu, ter domači strokovnjaki in poznavalci Arendtine misli Vlasta Jalušič, Mirt Komel in Gorazd Kovačič.

Program bo vključeval niz predavanj in razprav o ključnih temah Arendtinega dela, kot so odgovornost, nasilje, vojna, umetnost in politično mišljenje. Dogodek bo zaokrožil glasbeni večer Arendt Jazz Hour nizozemskega klarinetista Jorisa Roelofsa, ki bo v improvizirani obliki raziskoval politično dimenzijo umetnosti, o kateri je pisala tudi Arendt.

Hannah Arendt, avtorica del Izvori totalitarizma, Vita activa, Eichmann v Jeruzalemu in Resnica in laž v politiki, ostaja eno temeljnih imen sodobnega političnega mišljenja. Konferenca bo priložnost, da se njena zapuščina premisli na novo – kot vir razumevanja in kritičnega premisleka o svetu, v katerem živimo.

Vir & več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut vabi na konferenco ob Dnevu Hannah Arendt: Aktualnost misli Hannah Arendt ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ratko v svoji zgodbi izpostavlja, da so otroci izbrisanih dolgo ostali spregledani. Pravi, da je njegov boj nadaljevanje boja njegovega očeta in celotne generacije izbrisanih. “Naše zgodbe, zgodbe otrok izbrisanih, ne smejo biti izbrisane in utišane,” poudarja. Njegova življenjska pot, prepletena z izkušnjami diskriminacije, stigmatizacije in upora, odraža družbene razpoke, ki so jih povzročile posledice izbrisa.

Zgodba razkriva, kako se je sistemska izključenost dotaknila vsakdanjega življenja – od šole, zaposlitve, do osnovnega občutka dostojanstva. Ratko pripoveduje o rasizmu, predsodkih in občutku tujosti, ki ga je spremljal skozi otroštvo in mladost, a tudi o moči upora in samoiniciativnega učenja, s katerim si je ustvaril poklicno pot.

Svojo pripoved zaključuje z jasno zavezo: »Želim si, da se boj naših staršev nadaljuje. Mi boja ne bomo predali. Napovedujem boj za pravice otrok izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice.«

Serija Nepozabljeni odpira prostor za glasove, ki so bili dolgo preslišani, ter poziva k priznanju in popravi krivic izbrisa, enega najtemnejših poglavij v novejši zgodovini Slovenije.

Celotno zgodbo si preberite na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut objavil šesto zgodbo iz serije Nepozabljeni: “Zgodbe otrok izbrisanih ne smejo biti izbrisane in utišane!” ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čeprav je danes državljanka, jo birokracija še vedno spominja na izbris: »Še danes me državni sistem odbija, kot da nimam pravic.« Kljub bolečini ostaja aktivna – pomaga drugim prek Karitasa in poziva mlade, naj se borijo proti krivicam. ✊

Preberite celotno zgodbo na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nepozabljeni: Majdina zgodba o izbrisu ✍️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubinko, rojen v Srbiji, je večino življenja preživel v Sloveniji, kjer je delal in skrbel za družino. A leta 1992 je bil brez opozorila izbrisan iz registra stalnih prebivalcev. Dolga desetletja je ostal brez dokumentov, socialnih in zdravstvenih pravic ter možnosti normalnega življenja. Šele s pomočjo Mirovnega inštituta je leta 2023 po sedmih letih pravnih postopkov znova dobil dovoljenje za stalno prebivanje.

Kljub krivici, ki mu je zaznamovala življenje, je ostal optimističen in šaljiv, vedno pripravljen na šalo in spomine na svoje delo in potovanja. Pogosto je poudarjal, da se čez Slovenijo ne bo nikoli pritoževal. Umrl je junija 2025, za sabo pa pustil spomin na trdoživega, toplega človeka, ki je kljub izbrisu ostal poln življenja.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavil prvo zgodbo iz serije Nepozabljeni: Spomin na Ljubinka Tomića je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku bodo predstavljeni rezultati raziskave Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini. Raziskava se je osredotočila na to, kako so življenjski poteki – odraščanje, šolanje, delo, partnerstvo, družina in skrbstvene obveznosti – oblikovali položaj starejših, ki danes živijo v revščini. Pri tem so bili upoštevani tudi spol, starost, zdravje, migracije in okolje, pa tudi vpliv političnega sistema, saj je večina današnjih upokojencev delala tako v socializmu kot v kapitalizmu, močno pa je nanje vplivala tranzicija.

Program vključuje referate priznanih raziskovalcev, kot so Žarko Lazarevič, Majda Hrženjak, Metka Mencin, Jana Mali, Vesna Leskošek in drugi, ter okroglo mizo z gosti iz akademske in nevladne sfere, javnih ustanov in socialnih služb.

Zaradi omejenega števila mest organizatorji prosijo za prijavo na dunja.dobaja@inz.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Posvet o revščini v starosti: raziskava, vsakdanje življenje in socialne politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Že v osnovni šoli so ga vrstniki zmerjali s “čefurjem” in “izbeglico”, izključevali pa so ga tudi z šolskih ekskurzij zaradi pomanjkanja uradnih dokumentov. Po dopolnjeni 18. leti je več let živel brez zdravstvenega zavarovanja, kar je skoraj povzročilo smrtne posledice – sladkorno bolezen so mu odkrili šele, ko je imel sladkor v krvi 23 mmol/l. Zaradi izbrisa je desetletja delal na črno v gradbeništvu in drugih fizično zahtevnih dejavnostih, brez priznane delovne dobe. Redno je bil tarča policijskih nadzorov, kjer se je soočal s popolno nepoznanostjo pojma “izbrisan”.

Mirovni inštitut poudarja, da je izbris leta 1992 prizadel 25.671 ljudi, od katerih jih 13.000 še danes nima urejenega statusa ali odškodnine. Institut že dve desetletji aktivno deluje na zagovorništvu pravic izbrisanih in zahteva celovito rešitev za vse prizadete.

Celotno Arditovo pričevanje je dostopno na spletni strani Mirovnega inštituta, kjer so objavljene tudi druge zgodbe iz serije Nepozabljeni. Projekt spominja na trajne posledice sistemske krivice in poziva k uveljavljanju človekovih pravic.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavlja pretresljivo pričevanje izbrisanega prebivalca: “Rojen tukaj, pa tujec” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru cikla Misliti mir Mirovni inštitut odpira novo poglavje javnega razmisleka z nizom Pisem o vojnah in miru – ganljivih zgodb ljudi, ki jih je vojna zaznamovala. Serija, poimenovana Živeti mir, izpostavlja glasove iz Palestine, Ukrajine, Ruande, Bosne in Hercegovine, Sirije, Sudana, Jemna, Konga in drugih držav, kjer so konflikti in nasilje zarezali v življenja prebivalcev in prebivalk.

Cilj pisem ni prikaz političnih analiz, temveč prisluhniti osebni resnici in izkušnjam tistih, ki vedo, kaj pomeni izgubiti vse, ter razumeti, zakaj je mir v resnici največja vrednota. V času, ko mediji pogosto ponavljajo besede svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo, ta pisma vračajo človeka v ospredje – človeka, ki mir živi in pogreša.

V 20. pismu, ki ga je napisal Boro iz Bosne in Hercegovine, se sprašujemo, kako vojna še danes prežema vsakdan generacij, ki so se rodile že v času miru. »Ko berete naslove časopisov, se vam lahko zazdi, da se vojna ni končala pred tridesetimi leti, temveč pred tridesetimi dnevi,« piše Boro in nas opomni, da se vojne ne končajo z mirovnim sporazumom, če spomini, politika in vsakodnevni diskurz še naprej širijo sovraštvo.

Celotno pismo lahko preberete v slovenskem, angleškem in bosanskem jeziku:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/ziveti-mir-20/
Vsa do zdaj objavljena pisma so zbrana tukaj:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Naj nas ta pisma spomnijo, da mir ni samoumeven – zanj se je treba truditi, ga misliti in živeti.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Glasovi iz tišine vojn: Mirovni inštitut s pismi o življenju v miru in iz njega ️✍️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo z javnimi pismi okrepiti tiste glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. , ̌ , , ̌ .

Petnajsto pismo, ki ga objavljajo, je napisala Wafaa iz Gaze:

“Bila sem reševalka za nujne primere. Medtem ko sem opravljala svoje dolžnosti, sem hčer držala v naročju in molila za svojega moža, da bi preživel, saj je bil reševalec na dolžnosti. Po 50 dneh vsesplošnega bombardiranja in po tem, ko  so v naši bližini začeli rušiti stolpnice, smo se odločili za evakuacijo. Živeli smo v enajstem nadstropju. V nekem trenutku sem s seboj nesla otroške obleke, ki sem jih kupila pred kratkim, in moj mož me je vprašal, zakaj. S solzami v očeh sem rekla: »želela sem si, da bi jih nosila«. Čeprav ne moremo zagotoviti niti, da bo preživela. Premirje je bilo razglašeno na njen prvi rojstni dan. Jokala sem kot nora, saj smo uspeli preživeti, medtem ko tisoči otrok in mater niso.

***

V Slovenijo smo povsem travmatizirani prispeli junija 2021. Mislili smo, da bomo končno lahko živeli v miru. Počasi smo se privajali na svoje novo življenje, nato pa se je oktobra 2023 začel genocid. Niti sanjalo se nam ni, da bomo preživeli najtežjih petnajst mesecev svojega življenja in da bo to najhujše zgodovinsko obdobje, ki ga bo doživelo naše ljudstvo. Postalo nam je jasno, da kamorkoli bomo šli, nikoli ne bomo mirni, zato ker smo Palestinci. Palestinci v hinavskem svetu.

Če me vprašate,  kaj lahko storimo, da bi živeli v miru, je moj odgovor enostaven: končajte izraelsko okupacijo.”

Preberite pismo Wafae (v slovenskem in angleškem jeziku):
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/ziveti-mir-15

Preberite vsa do sedaj objavljena pisma:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek “Ker vedo, kako je živeti vojno, vedo, zakaj je nujno živeti mir.” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo z javnimi pismi okrepiti tiste glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. , ̌ , , ̌ .

Štirinajsto pismo, ki ga objavljamo, je napisala Eva iz Južnega Sudana:

“Vojna je prišla nenadoma, naše življenje se je spremenilo in odmeva miru ni bilo več slišati od nikoder. Kje si, Mir? je bilo slišati z vseh strani in kotičkov naše države. Med glasovi sem slišala tudi glas svoje družine, vojna nam je prinesla veliko zmede, prinesla je orožje, bombe, neusmiljene poboje nedolžnih ljudi. Oh! Kaj je življenje? Trupla, razdejana po mestu, nihče nikogar ne pokoplje, življenje postane nesmiselno in brezupno. Po nekaj dneh vojne se vojaki prelevijo v zveri, kradejo po hišah in posiljujejo mlada dekleta ter ženske. Nekatere so bile posiljene večkrat, posililo jih je več kot deset moških. Očete so prisilili, da imajo spolne odnose s svojimi hčerami, matere pa so morale občevati s svojimi sinovi. Država je uničena, uničili so nam vse: domove, šole, restavracije, banke, trgovine, vse je bilo požgano.

***

Nenehno pravim, da moramo prepevati in širiti duh ljubezni, miru in enotnosti. Zaslužimo si, da se borimo za naše otroke, kljub temu da ostajajo številne težave – revščina, ljubosumje in boj za oblast, vse povzročajo vojne. Filozofi in pravniki se vsi neizmerno trudijo, a na koncu se vse zdi brez nekega smisla. Stvari moramo premisliti skupaj, združiti roke in se premakniti naprej, da bi rešili svoje duše – ne z orožjem, z raketami ali z bombami, temveč z modrostjo in ljubečimi besedami tistih, ki mislijo (na) mir. Naj Bog posreduje in pomaga družinam, ki jih je smrt oropala staršev, hčera, sinov.”

Preberite pismo Eve (v slovenskem in angleškem jeziku):
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/ziveti-mir-14

Preberite vsa do sedaj objavljena pisma:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek “Ker vedo, kako je živeti vojno, vedo, zakaj je nujno živeti mir.” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizacije menijo, da takšna izjava ne upošteva množičnih protestov v Srbiji, ki že več mesecev potekajo zaradi vprašanj odgovornosti, korupcije in delovanja državnih institucij. V javnem pismu pozivajo Evropsko unijo k jasni obsodbi nasilja nad protestniki in izražajo podporo študentskim protestom ter njihovim zahtevam.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut obsodil izjave Marte Kos ob srečanju s srbskim predsednikom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.