Javni razpis je dostopen na spletni strani Uradnega lista Republike Slovenije.

Sklop A: Ministrstvo financira do 6 projektov na Zahodnem Balkanu v skupni vrednosti do 1.060.000 EUR, in sicer 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Črni gori, 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Severni Makedoniji in po 1 projekt v vrednosti do 145.000 EUR v vsaki od preostalih držav Zahodnega Balkana. Skupaj do 6 projektov v vrednosti 1.060.000 EUR.

Sklop B: Ministrstvo financira do 3 projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 1.230.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 410.000 EUR.

Sklop C: Ministrstvo financira do 2 projekta na Bližnjem Vzhodu v skupni vrednosti do 510.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 255.000 EUR.

Sklop D: Ministrstvo financira do 2 projekta Naše pravice, in sicer 1 projekt v državah Zahodnega Balkana in 1 projekt v državah Severne Afrike v skupni vrednosti do 90.000 EUR.

Sklop E: Ministrstvo financira do 1 projekt ozaveščanja javnosti, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 120.000 EUR.

Sklop F: Ministrstvo financira do 1 projekt zagovorništva in krepitve zmogljivosti NVO, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 90.000 EUR.

Sklop G: Ministrstvo financira do 1 projekt globalnega učenja, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 60.000 EUR.

MZZ je objavil novico o razpisu na svoji spletni strani.

V petek, 16. decembra 2022, MZZ organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10. uri v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosijo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzz@gov.si do srede, 14. decembra 2022.

Rok oddaje vloge: “Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do vključno 18. 1. 2023 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana.”

Pripravil: AK

Prispevek Objavljen je razpis za izvajanje projektov NVO na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja 2023-2025 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kandidatka je svojo predstavitev razdelila v več razdelkov s podnaslovi. V spodnjem izvlečku navajamo samo tiste dele, ki se navezujejo na dejavnosti, povezane z razvojem, globalnim učenjem in humanitarno pomočjo.

Celoten zapis predstavitve kandidatke na odboru je dostopen na tej povezavi.

Usklajena vključujoča zunanja politika in sodobno aktivno zunanje ministrstvo.

“Ključ skupnega uspeha vidim v sodelovanju in v dialogu. Ta mora, tako sem prepričana, vključevati vse pomembne udeležence, vladne strukture, gospodarstvo, znanost, kulturo, civilno družbo in strokovne javnosti.”

“Ministrstvo za zunanje zadeve se bo z novim zakonom o vladi preimenovalo v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, MZEZ.”

Sodelovanje in dialog.

“Slovenija je majhna, je mala država, a si s sposobnostjo dialoga lahko pomembo okrepi svoje mesto v mednarodnem okolju. Temeljno vodilo moje zunanje politike bo odprt in širok dialog in posluh za različna mnenja in interese. V duhu želje po spremembah si želim več sodelovanja. V sistem oblikovanja politik želim vključevati tudi širšo strokovno javnost. Moja vrata bodo odprta civilnodružbenim gibanjem in pobudam, okrepiti želim civilni dialog z nevladnimi organizacijami, predvsem na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Redno in sistematično se bom posvetovala s strokovno javnostjo.”

“Prizadevala si bom za človekove pravice, enakost spolov, pa tudi za krepitev vloge žensk na vodilnih položajih in njihovega spoštovanja, ne le v zunanji in evropski politiki, temveč tudi znotraj samega ministrstva, kjer lahko zaposleni vsekakor računajo na moj posluh.”

Evropska unija je unija vrednot.

“Eden od pomembnih izzivov za Evropsko unijo so seveda migracije in pa priseljevanje. Potrebujemo celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana prisiljevanja. Evropska unija mora biti bolje zaščititi sposobna svoje zunanje meje ter krepiti mir in stabilnost zunaj svojih meja. Migracijski pritiski na mej ne smejo biti več razlog za destabilizacije in notranjih delitev ali celo orodje v rokah regionalnih sil.”

“Posebno pozornost pa bom namenila tudi Bližnjemu vzhodu in severu Afrike, dvema regijama pomembnima za varnost in blaginjo Evrope in Azije. Želim si, da bi Slovenija ne glede na realne omejitve pogojene z velikostjo razširila zunanjepolitična obzorja. Afrika in Azija ponujata izjemne priložnosti za slovenski angažma. V Afriki so priložnosti za humanitarne projekte, v Aziji pa za slovensko gospodarstvo in najvažnejše kot sorazmerno bogata in uspešna država, članica elitnega gospodarskega kluba OECD, moramo začutiti odgovornost, da skupaj z ostalimi razvitimi državami pomagamo zmanjšati razvojno vrzel, ker moramo razvijati solidarnost, ker je tako prav.”

Osveščeni in dejavni v soočanju s sodobnimi izzivi.

“Zato razmišljam, da ponovno vzpostavimo sektor za globalne izzive na Ministrstvu, ki bi pokril pomembne prioritete sedanje koalicije o zeleni prihodnosti od podnebnih sprememb, vodne diplomacije, diplomacije preskrbe s hrano, trajnostnih vsebin do migracijskih procesov in medgeneracijskega dialoga. Po vzoru večine držav Evropske unije nameravam imenovati posebnega odposlanca, odposlanko za podnebne.”

“Od Slovenije kot razvite članice Evropske unije in OECD se pričakuje postopno povečevanje sredstev za razvojno in humanitarno pomoč. Zato nameravam temu področju dela posvečati težo s ponovno vzpostavitvijo Generalnega direktorata za razvojno pomoč. V kasnejši fazi želim preveriti primernost sedanje ureditve sistema, razvojne pomoči v ministrstvu in morebitno pripravo podlage za njeno racionalizacijo in večjo učinkovitost. Razmišljam v smeri ustanovitve razvojne agencije, ki bi združila strukture ministrstva, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Centra za evropsko prihodnost.”

“Več pozornosti je treba posvetiti krepitvi globalnega učenja in dejavnega osveščanja državljanov o medsebojni povezanosti in globalni soodvisnosti, kar sta še dodatno osvetlili korona kriza in vojna v Ukrajini ter z njo povezani pritiski na energetsko in prehransko varnost.”

“Na področju globalnega učenja in ozaveščanja javnosti igrajo pomembno vlogo nevladne organizacije. Pregledati je treba pogoje za njihovo delovanje in financiranje. Smiselno bi bilo zagotoviti sodelovanje ministrstva v dejavnostih Evropske mreže za globalno učenje, pa tudi v drugih mrežah, kot so Center Sever-Jug Sveta Evrope, Fundacija Anna Lindh in druge.”

Ukrajina in nova varnostna arhitektura Evrope.

“V ministrstvu bom oblikovala posebno delovno skupino, da bomo dogajanje v Ukrajini spremljali celovito, s političnega vidika, humanitarnega vidika, vidika postkonfliktne obnove ter varnosti.”

“Obljubljam pa še nekaj, da bom s svojimi bogatimi izkušnjami iz Evropske unije in mednarodnega prostora, vodenje slovenske diplomacije dodatno okrepila s strokovnostjo in odločnostjo, da bom z ženskim principom vodenja prinesla še več demokratičnosti, več ekipnega dela in občutek za nianse, in da bom v delo naše diplomacije prenesla osebne lastnosti, ki so me pripeljale za to govorniško mizo: vztrajnost, pogum in pa samozavest.

Hvala za pozornost in podporo.”

Prispevek Tanja Fajon o prihodnosti na področju razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednje teme zasedanja bodo sodelovanje za povečanje investicij v strukturne spremembe in v ljudi ter krepitev miru, odpornosti, upravljanja in varnosti.

Zaradi posledic epidemije covid-19 bodo ministri govorili o sodelovanju pri izgradnji odpornejših zdravstvenih sistemov in zmogljivosti za hitro odzivanje. Platforma SLOGA zato ministru Logarju predlaga, da se Slovenija zavzame za povečano stvarno podporo

• zagotavljanju pravočasnega, pravičnega dostopa do medicinskih izdelkov in tehnologij v sklopu pobude Svetovne zdravstvene organizacije »COVID-19 Technology Access Pool (C-TAP)«,
• COVAX delovni skupini za izdelavo cepiv, in
• pobudi na ravni EU za povečanje zmogljivosti lokalne proizvodnje zdravil v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Platforma SLOGA hkrati izpostavlja, da mora Evropska unija ravnati v duhu partnerstva enakih. »Takšno partnerstvo zahteva večje spoštovanje zahtev in potreb afriških držav tudi na področjih podnebnih financ, onemogočanja nedovoljenih finančnih tokov in izogibanju plačevanju davkov. Poleg tega je potrebno zagotoviti vključenost organizacij civilne družbe v obstoječe procese izgradnje partnerstva enakih v času priprav na srečanje na vrhu med Afriško in Evropsko unijo,« ki bo predvidoma v času francoskega predsedovanja prihodnje leto, so še izpostavili v Platformi SLOGA, ki združuje 38 slovenskih civilnodružbenih organizacij s področij razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Ob tem smo ministra Logarja še spomnili, da mora Slovenija sprejeti akcijski načrt za izpolnitev zaveze, da bo za uradno razvojno pomoč (URP) namenila 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Trenutno Slovenija za to namenja 0,17 % BND.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Pisali smo zunanjemu ministru dr. Logarju pred zasedanjem v Kigaliju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Naloge strokovnega sveta bodo:

1. Svetovanje o vprašanjih, ki jih nanj naslovi nacionalni koordinator za MRS in HP

2. Sodelovanje pri pripravi strateških in normativnih dokumentov

3. Spremljanje izvajanja strategije

4. Priprava mnenja o dejavnostih in stališčih Slovenije na področju MRS in HP

Obema imenovanima predstavnicama nevladnih organizacij želimo uspešno delo in zastopanje skupnih interesov.

Prispevek Imenovani članici sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri MZZ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku so kot panelisti nastopili: E. Gilmore, posebni predstavnik EU za človekove pravice, A. Papaconstantinou, Evropska komisija (Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči), R. Dariol, Evropska služba za zunanje delovanje in dr. C. Droege, glavna pravna svetovalka in vodja pravne službe Mednarodnega odbora Rdečega križa. Razpravo je moderiral dr. Marko Rakovec, pravni svetovalec in direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje zadeve.

Dogodka se je udeležilo več kot 100 udeležencev. Med njimi strokovnjaki za MHP v državah članicah EU (tudi dr. Anica Mikuš Kos, veleposlanica Jamnišek in Mateja Grašek) in zunaj Evropske unije (tudi v. d. glavnega pravnega svetovalca ZDA in Švice), predstavnike evropskih institucij, humanitarnih organizacij, nevladnih organizacij, strokovnjake na stalnih predstavništvih držav pri Združenih narodih v Ženevi in New Yorku ter člane slovenske Stalne koordinacijske skupine za MHP. Visoko število udeležencev potrjuje interes vseh deležnikov, da se na terenu okrepi spoštovanje mednarodnega prava.

Panelisti so podrobno osvetlili številna in raznolika orodja EU na področju MHP: politični dialog s tretjimi državi, dialog o človekovih pravicah s tretjimi državami, demarše, izjave visokih predstavnikov EU, sankcije, sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami, zlasti Združenimi narodi in regionalnimi organizacijami ter individualna kazenska odgovornost. Evropska unija jih v praksi uporablja nasproti tretjim državam, ki kršijo pravila in načela MHP.

V času napadov na integriteto in ugled predstavnikov Mednarodnega kazenskega sodišča je EU z diplomatskimi in političnimi orodji večkrat poudarila pomembnost neodvisnega in nepristranskega delovanja tega sodišča. S tovrstnimi dejanji je EU dodatno utrdila zavezanost spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava, kamor sodi tudi spoštovanje MHP- temeljnim konceptom, ki so utirali pot njenemu razvoju.  Spoštovanje MHP tako držav kot tudi nedržavnih akterjev je osrednje vodilo evropske humanitarne pomoči.

EU namenja pozornost tudi preventivnim mehanizmom, med njimi izobraževalnim misijam EU. Slednje v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa izvajajo širjenje poznavanja MHP in prava človekovih pravic, zlasti med vojaškimi in policijskimi silami v izbranih tretjih državah.

EU ima na voljo številna orodja, a panelisti so se strinjali, da za učinkovito MHP njihova številčnost ni odločujoča. Biti morajo koherentna, koordinirana in medsebojno dopolnjujoča.

Poročilo lahko preberete TU.

Prispevek Poročilo o Smernicah EU glede promocije skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Za prvi nujni odziv prek tega partnerstva, ki ga je Karitas začela izvajati julija 2021 v sodelovanju z misijonarjem Pedrom Opeko na Madagaskarju, je Ministrstvo za zunanje zadeve RS za humanitarno pomoč najrevnejšim namenilo 120.000 evrov.

Več o humanitarni pomoči Madagaskarju na spletni strani Humanitarnega centra.

Prispevek Strateško partnerstvo Slovenske karitas z MZZ na področju mednarodne humanitarne pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru razprave o človekovem razvoju na neformalnem zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, so se ministri osredotočili na globalno zdravje in dostop do cepiv ter na izobraževanje in mladino. Trenutna kriza covida-19 je poslabšala neenakosti in poudarila pomen ponovne oživitve naložb v človekov razvoj. Za učinkovito okrevanje je potrebno okrepiti podporo zdravstvu in izobraževanju ter opolnomočiti ženske in mladino kot ključne nosilce sprememb. Slovenija je pozdravila sprejem sklepov Sveta na področju človekovega razvoja. Poudarila je, da bo to ena izmed osrednjih prioritet slovenskega predsedovanja, s poudarkom na globalnem zdravju, prehranski varnosti in enakosti spolov.

20210524 EU PP CONCORD SLOGA Human Development Letter to DS Raščan

Prispevek Obravnava človekovega razvoja na Svetu za zunanje zadeve je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na letošnji drugi mednarodni donatorski konferenci, ki jo letos gosti Kanada v sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce UNHCR, Mednarodno organizacijo za migracije IOM ter z regionalno med agencijsko koordinacijsko platformo Begunci in migranti iz Venezuele (R4V), je državni sekretar dr. Raščan  med drugim poudaril, da dolgotrajna, kompleksna kriza zahteva koordiniran mednarodni odgovor in politično rešitev, ki bo miroljubna, demokratična in vključujoča. Izrazil je sočutje z ljudmi v in izven Venezuele, ki jih je kriza najbolj prizadela. Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije in mednarodnih partnerjev za iskanje rešitve krize.

Na težko humanitarno situacijo v Venezueli se je Slovenija prvič odzvala leta 2019, s humanitarnim prispevkom 50.000 evrov preko Direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanje za potrebe zdravstvenega sektorja. Na donatorski konferenci 2020 je za pomoč venezuelskim beguncem in migrantom v državah Latinske Amerike Slovenija namenila prispevek v višini 10.000 evrov preko Mednarodnega odbora Rdečega križa, za pomoč beguncem in migrantom v Braziliji. Med pomembnejše aktivnosti Slovenije v zadnjih dveh letih sodi tudi repatriacija članov slovenske skupnosti iz Venezuele in njihovih družinskih članov v Slovenijo, skladno z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Venezuelska begunska kriza predstavlja največjo migracijsko krizo v sodobni zgodovini Latinske Amerike in trenutno drugo največjo humanitarno krizo na svetu. Državo je od leta 2015 zapustilo več kot 5,6 milijonov ljudi. Posledice pandemije in z njo povezanih restriktivnih ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 so v zadnjem letu in pol še poslabšale situacijo venezuelskih migrantov in beguncev.

Na fotografiji: Venezuelski begunci leta 2018 na meji z Ekvadorjem. Foto ©UNICEF/ECU/Wikimedia Commons

Prispevek Za venezuelske migrante in begunce 60.000 evrov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predvidena razpisana področja so naslednja:

• razvojna projekta s poudarkom na trajnostnem upravljanju voda kot odziv na covid-19 v Podsaharski Afriki,
• razvojni projekt s poudarkom na razvoju demokracije in gospodarskih priložnosti v Belorusiji,
• razvojna projekta »Naše pravice« v državah Zahodnega Balkana in Severne Afrike,
• projekt na področju ozaveščanja javnosti,
• projekt na področju zagovorništva in krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij,
• projekt na področju globalnega učenja,
• strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Več podrobnosti na https://www.gov.si/novice/2021-01-13-najava-javnega-razpisa-za-nevladne-organizacije/

Ministrstvo za zunanje zadeve tudi obvešča, da bo delavnica za prijavitelje organizirana že v prvem tednu po objavi.

Prispevek Javni razpis MZZ za nevladne organizacije predvidoma konec januarja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.