Državni sekretar Jure Trbič je v uvodnem nagovoru izpostavil zadovoljstvo, da je ponovno vzpostavljen strukturiran dialog z nevladnimi in s prostovoljskimi organizacijami. »Po reorganizaciji vlade se je svet na novo oblikoval tako, da zagotavlja enakomerno zastopanost obeh področij – nevladništva kot prostovoljstva. Tako ga na vladni strani sestavljajo predstavniki resorjev z največ organizacijami, dejavnimi na resornem področju. Poleg teh pa ga sestavljajo štirje predstavniki nevladnih organizacij in štirje predstavniki prostovoljskih organizacij, kar zagotavlja uravnoteženo zastopanje interesov vseh vpletenih deležnikov,« je povedal državni sekretar.

Člani sveta so za predsednika soglasno določili Roka Pandela, predstavnika prostovoljskih organizacij, in za podpredsednika državnega sekretarja Jureta Trbiča.

V nadaljevanju seje je svet sprejel poslovnik za svoje delovanje. Državni sekretar je predstavil Poročilo o izvajanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki vsebuje pregled dosežkov pretekle strategije v obdobju od leta 2021 do 2023, svet pa je na poročilo soglasno sprejel pozitivno mnenje.

Osrednja točka seje je bila predstavitev osnutka Strategije razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do leta 2030 ter osnutka Strategije razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki sta bila decembra 2024 in januarja 2025 v javni razpravi. »Oba dokumenta bosta ključna za oblikovanje dolgoročne vizije in ciljev na teh področjih. S tem želimo zagotoviti učinkovito načrtovanje in razvoj ukrepov, ki bodo odgovarjali na specifične izzive in potrebe obeh področij, hkrati pa krepili dialog in sodelovanje med vsemi akterji,« je ob tej priložnosti še izpostavil Trbič. Svet je sklenil, da za obe področji oblikuje delovni skupini, sestavljeni iz predstavnikov ministrstev in nevladnih oziroma prostovoljskih organizacij, ki bosta do aprila 2025 pripravili dodelan in usklajen tekst obeh strategij, kateri bo svet obravnaval na naslednji seji, ki bo predvidoma pred poletjem.

Ker je seja bila ravno na dan žalovanja, so vsi prisotni z minuto molka počastili tragično umrle v nedavni rudarski nesreči.

Več o delovanju in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij najdete na spletni strani ministrstva.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Prva seja Sveta Vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ekscerpt na temo nevladnih organizacij je v nadaljevanju, kjer je predstavila tudi svojih pet prioritet ter napovedala sprejem zakona o normativni dejavnosti oziroma naslednje:

“V roku enega leta bomo pripravili zakon v katerem bomo na zakonsko raven povzdignili pravila iz resolucije v normativni dejavnosti in s tem obvezujoče definirali procese strateškega oziroma razvojnega načrtovanja in normiranja. Upoštevanje pravil odslej ne bo več stvar dobre volje in fer-pleja, temveč zakonska obveza. Pri pripravi zakona bomo upoštevali dosedanje izkušnje in sodobne mednarodne trende in pri pripravi zakona bomo povabili tudi stroko in civilno družbo, ki se s tem področjem strokovno ukvarja.”

In v nadaljevanju:

“Naslednje področje, ki ga ureja, za katero je pristojno Ministrstvo za javno upravo, je nevladni sektor in področje prostovoljstva. Med pristojnostmi ministrstva sodi tudi delovanje nevladnih organizacij. Pristojnost za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije oziroma za tako imenovane horizontalne splošne ukrepe, ki spodbujajo nevladni sektor in njegovo sodelovanje z državo. Dobri splošni temelji za sodelovanje države in nevladnih organizacij so bili postavljeni že v mandatu 2014-2018 s sprejemom Zakona o nevladnih organizacijah in vzpostavitvijo proračunskega sklada za nevladne organizacije, namenjenega financiranju razvoja nevladnih organizacij. Leta 2018 je bila sprejeta tudi petletna strategija, ki se izteče naslednje leto. Kljub vsemu, brez izzivov področij seveda ni.

Pri njihovem reševanju bosta ministrstvu pod mojim vodstvom kot usmeritev služila naslednji dve osnovni vodili: da mora država dosledno zagotavljati svobodo združevanja in delovanja nevladnih organizacij in, da je potrebno na vseh tistih področjih, kjer cilji in aktivnosti nevladnih organizacij sovpadajo s cilji države oziroma povsod tam, kjer nevladne organizacije državi pomagajo dosegati zastavljene cilje, sodelovanje kontinuirano krepiti in razvijati.

Zaradi turbulentnih razmer v zadnjih dveh letih so glede obojega odprti številni izzivi. Politika Ministrstva, kot krovnega ministrstva za nevladne organizacije, bo ne glede na to, odslej jasna in nedvoumna. Dosledno bomo vztrajali pri svobodi združevanja, zbiranja in izražanja. Odpravili bomo prakso preštevanja, katera in koliko nevladnih organizacij podpira Vlada, in katera in koliko jo kritizirajo, ki smo mu bili zadnji dve leti priča na vladnih odborih.

Za finančno podporo splošno koristnim dejavnostim nevladnih organizacij mora biti popolnoma irelevantno, ali so te slučajno kritične do Vlade, ali ne. Edini relevantni kriterij je in bo, ali so aktivnosti in programi nevladnih organizacij koristni, kakovostni in v skladu s cilji, ki jih na posameznih vsebinskih področjih zasleduje država ob sočasnem zagotavljanju popolne transparentnosti javnih razpisov za dodeljevanje sredstev. Takšna usmeritev bo veljala na ravni Vlade, torej na ravni vseh ministrstev.

Sicer pa bodo prioritete mojega mandata na področju delovanja nevladnih organizacij naslednje: prvič – znova okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi politik in predpisov.

[…]

Naslednje področje, ki ga ureja, za katero je pristojno Ministrstvo za javno upravo, je nevladni sektor in področje prostovoljstva. Med pristojnostmi ministrstva sodi tudi delovanje nevladnih organizacij. Pristojnost za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije oziroma za tako imenovane horizontalne splošne ukrepe, ki spodbujajo nevladni sektor in njegovo sodelovanje z državo. Dobri splošni temelji za sodelovanje države in nevladnih organizacij so bili postavljeni že v mandatu 2014-2018 s sprejemom Zakona o nevladnih organizacijah in vzpostavitvijo proračunskega sklada za nevladne organizacije, namenjenega financiranju razvoja nevladnih organizacij. Leta 2018 je bila sprejeta tudi petletna strategija, ki se izteče naslednje leto. Kljub vsemu, brez izzivov področij seveda ni.

Pri njihovem reševanju bosta ministrstvu pod mojim vodstvom kot usmeritev služila naslednji dve osnovni vodili: da mora država dosledno zagotavljati svobodo združevanja in delovanja nevladnih organizacij in, da je potrebno na vseh tistih področjih, kjer cilji in aktivnosti nevladnih organizacij sovpadajo s cilji države oziroma povsod tam, kjer nevladne organizacije državi pomagajo dosegati zastavljene cilje, sodelovanje kontinuirano krepiti in razvijati.

Zaradi turbulentnih razmer v zadnjih dveh letih so glede obojega odprti številni izzivi. Politika Ministrstva, kot krovnega ministrstva za nevladne organizacije, bo ne glede na to, odslej jasna in nedvoumna. Dosledno bomo vztrajali pri svobodi združevanja, zbiranja in izražanja. Odpravili bomo prakso preštevanja, katera in koliko nevladnih organizacij podpira Vlada, in katera in koliko jo kritizirajo, ki smo mu bili zadnji dve leti priča na vladnih odborih.

Za finančno podporo splošno koristnim dejavnostim nevladnih organizacij mora biti popolnoma irelevantno, ali so te slučajno kritične do Vlade, ali ne. Edini relevantni kriterij je in bo, ali so aktivnosti in programi nevladnih organizacij koristni, kakovostni in v skladu s cilji, ki jih na posameznih vsebinskih področjih zasleduje država ob sočasnem zagotavljanju popolne transparentnosti javnih razpisov za dodeljevanje sredstev. Takšna usmeritev bo veljala na ravni Vlade, torej na ravni vseh ministrstev.

Sicer pa bodo prioritete mojega mandata na področju delovanja nevladnih organizacij naslednje:

prvič – znova okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi politik in predpisov. V zadnjih dveh letih je bila komunikacija na več področjih praktično prekinjena. Predhodno sem že govorila o izboljšavah, ki so potrebne na področju priprave strateških in razvojnih dokumentov ter predpisov. Vključujoča priprava je ena od temeljnih pravil obstoječe resolucije o normativni dejavnosti, čeravno hkrati eno slabše upoštevanih. Ravno zato bo tudi eno od glavnih pravil zakona, ki ga bomo pripravili, pri čemer bomo poudarek prenesli za zgodnje vključevanje, se pravi na sodelovanje v zgodnjih fazah priprave razvojnih in zakonskih predlogov, ko je sodelovanje tudi najbolj koristno, uskladitev ciljev pričakovanih rezultatov in učinkov pa najlažje doseči. Takšno sodelovanje hkrati omogoča manj zapletov v zaključni fazi postopka sprejema, še manj pa v postopku implementacije. Takšno vključevanje bomo pri ministrstvih tudi dosledno spodbujali in promovirali in kontrolirali v okviru že omenjene centralne kontrole kakovosti.

Drugič. Krepiti inovacijski potencial nevladnih organizacij. Podobno kot država sistematično podpira raziskave in razvoj inovacij v gospodarstvu mora inoviranje podpirati tudi v nevladnem sektorju. Le tako je namreč mogoče zagotoviti, da gredo dejavnosti in storitve, ki jih ljudem in skupnostim zagotavljajo nevladne organizacije v korak s časom in so prilagojene sodobnim potrebam uporabnikov. Potrebujemo sodoben nevladni sektor, ki se zna hitro in učinkovito odzivati na porajajoče se potrebe skupnosti.

Tretjič. Krepiti regionalno uravnotežen razvoj nevladnega sektorja. Država je dolžna poskrbeti, da so ljudem povsod dostopne podobne storitve in dejavnosti. Osrednja slovenska regija je trenutno daleč najrazvitejša, zato je treba ciljno okrepiti podporo po regijah, da se razlike zmanjšujejo.

Četrtič. Sodelovati z nevladnimi organizacijami pri krepitvi odpornosti družbe na populizem in polarizacijo. Kot smo napovedali že v koalicijski pogodbi želi vlada sodelovati s civilno družbo pri sistematičnem ozaveščanju prebivalcev o vladavini prava in državljanskih pravicah, pomenu udeležbe na volitvah, krepitvi družbene zavesti vse s ciljem krepiti odpornost skupnosti zoper sodobne populizme in škodljive polarizacije.

In petič. Nadalje krepiti razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe. Prostovoljstvo ima v naši državi dolgo tradicijo in uživa široko podporo. Posebej bi tu izpostavila prostovoljna gasilska društva, ki pomembno prispevajo k varnosti in zaščiti ljudi in premoženja. Konstantno se tudi krepi, raste število prostovoljcev in ur prostovoljnega dela, kar kaže na močan solidarnostni čut med našimi prebivalci. Prostovoljstvo prispeva k povezovanju in s tem k družbeni koheziji, saj je pomembno za osebni in socialni razvoj otrok in mladih ter prinaša pozitivne učinke tako tistim, ki pomoč potrebujejo kot tistim, ki opravljajo različne prostovoljne aktivnosti. Pogosto pomeni tudi priložnost za socialno reintegracijo oseb. Zato je treba še naprej podpirati razvoj kakovostnega organiziranega prostovoljstva na vseh področjih in v vseh oblikah, ga spodbujati v šolstvu in vzgoji, pri podjetjih in v javnem sektorju.

Aktualna strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva se izteče naslednje leto. Pripravili bomo novo in to na vključujoč način. Zgornje prioritete bodo izhodišča za pogovore z nevladnimi organizacijami.”

Prispevek Nova ministrica za javno upravo za prenovo razvojnega načrtovanja v državi in krepitev NVO ter prostovoljstva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Javni poziv za sofinanciranje projektov NVO izbranih na razpisih sofinanciranih iz proračuna EU ali Urada za finančni mehanizem, EFTA 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Predmet javnega poziva:

• sofinanciranje finančnega prispevka za projekte tistih nevladnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: NVO), ki so bili izbrani na razpisih, sofinanciranih iz proračuna Evropske unije. To so programi, ki jih razpisujejo: Generalni direktorati Evropske komisije, Agencije Evropske komisije, EU parlament – npr. Ustvarjalna Evropa, LIFE, Obzorje 2020, Evropsko teritorialno sodelovanje in drugi (v nadaljnjem besedilu: razpisi EU) in
• sofinanciranje finančnega prispevka za projekte tistih NVO, ki so bili izbrani na razpisih, sofinanciranih s strani Urada za finančni mehanizem, Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: Urad za finančni mehanizem), npr. programi EGP in Norveški sklad za regionalno sodelovanje, EGP in Norveški sklad za zaposlovanje mladih, Globalni sklad za dostojno delo in tristranski dialog ter drugi programi Urada za finančni mehanizem.

Upravičeni prijavitelji:

• nevladne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah in
• vodilna ali partnerska organizacija v projektu, ki je bil izbran na enem izmed razpisov EU programa ali programa Urada za finančni mehanizem in
• je bil projekt, za katerega zaproša finančni prispevek, izbran v okviru EU programa ali programa Urada za finančni mehanizem, ki določa odstotek finančnega prispevka ali pa je odstotek določen v  pogodbi prijavitelja projekta

Okvirna višina sredstev: 1.000.000,00 EUR

Informativna delavnica za prijavitelje bo 13. maja 2019, od 10h do 12h, na Ministrstvu za kulturo.

Več informacij in prijavni obrazci na voljo tukaj.

Vir: MJU

Prispevek Ministrstvo za javno upravo objavilo javni poziv za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij izbranih na razpisih sofinanciranih iz proračuna EU ali EFTA je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.