Namen projekta je opolnomočiti migrante, ki so v Slovenijo prišli v zadnjih 10 letih iz t.i. tretjih držav. Opolnomočenje poteka prek spleta raznovrstnih dejavnosti, ki bodo vključene migrante okrepile za aktivno zagovorništvo svojih potreb in pravic v slovenski družbi. Gre za različne aktivnosti, ki so usmerjene v povečanje senzibilnosti slovenske javnosti glede položaja migrantov, krepitev medijske pismenosti, komunikacijske moči in notranje kohezivnosti migrantske skupnosti ter ustvarjanja pogojev za formalno organiziranje in institucionalno delovanje migrantov.

Konec marca bomo na Radiu Študent začeli že z drugim valom brezplačnih medijskih usposabljanj:

• novinarske delavnice in sodelovanje vključenih migrantov v pripravo redne radijske oddaje Enolončnica, ki je nastala v okviru prvega vala usposabljanj v letu 2021
• delavnica za upravljanje družbenih omrežij in vključevanje udeležencev v skupno vodenje projektnih profilov
• delavnica enostavne video produkcije (osnove snemanje, montiranje, priprave kratkih kreativnih video prispevkov)

Na srečanju bodopredstavili do sedaj dosežene rezultate in potek omenjenih usposabljanj, ki se bodo začela odvijati konec marca 2022.

Na srečanju bomo prisotni predstavniki obeh partnerskih organizacij in sodelavec projekta Furkan Güner, s katerim smo začeli sodelovati, ko se je kot udeleženec vključil v projektne aktivnosti, zdaj pa že samostojno vodi radijsko oddajo Enolončnica.

Prispevek Migrant migrantu glas: srečanje in predstavitev brezplačnih usposabljanj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt Includ-EU si prizadeva prispevati k izgradnji bolj vključujočih in povezanih evropskih družb s krepitvijo nadnacionalnega znanja in izmenjave izkušenj, sodelovanja ter partnerstev med lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz Grčije, Italije, Nizozemske, Romunije, Slovenije ter Španije. Projekt financira Evropska komisija v sklopu Sklada za azil, migracije in integracijo (AMIF).

Na podlagi Akcijskega načrta EU za integracijo in vključevanje je projekt zasnovan okoli ključnih tematskih področij: vključevanje na trg dela, zdravstveno varstvo, izobraževanje, aktivno državljanstvo in stanovanjska politika.

Spletna stran projekta je zasnovana kot platforma, kjer lokalno strokovno znanje o integraciji naslavlja potrebe migrantov po informacijah o storitvah in priložnostih, predstavlja preglede nacionalnega ter specifičnega regionalnega konteksta na področju omenjenih tematskih področji v vsaki sodelujoči državi, navdihujoče dobre prakse in uspešne zgodbe integracije, novice, dogodke in informativna gradiva, ponuja pa tudi prostor, kjer lahko uporabniki predstavijo svoj projekt in/ali zgodbo.

Več informacij includeu@iom.int.

Prispevek Izšel je obvestilnik projekta Includ-EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

18. decembra obeležujemo mednarodni dan migrantov, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o vzrokih in posledicah migracij ter izzivih in težavah, s katerimi se migranti soočajo. Platforma SLOGA, v imenu mednarodnega konzorcija Climate Of Change, pozdravlja, da se je na Svetu EU, v času slovenskega predsedovanja, odprla razprava o podnebnih spremembah in migracijah v obliki poziv k večsektorskemu pristopu obravnavanja temeljnih vzrokov in posledic migracij. Upamo, da bodo omenjene teme vključene tudi v Novem paktu o migracijah in azilu.

Ob mednarodnem dnevu migrantov pozivamo vlade članic Evropske unije k sprejetju na človekovih pravicah temelječe in pravične politike upravljanja migracij. “Prizadevanje za podnebno pravičnost je tudi prizadevanje za bolj pravično migracijsko politiko in obratno. Tudi skrb za migrante spada med ukrepe odpravljanja posledic podnebnih sprememb,” je izpostavila Mateja Skrt iz Platforme SLOGA. Politike varnih migracij in pravna zaščita ljudi omogočajo selitev kot prilagoditveno strategijo na okoljsko in podnebno krizo ter uveljavljajo splošno pravico do mobilnosti.

Na mednarodni dan migrantov zato še posebej opozarjamo na problematiko podnebnih migracij, za katere je potreben večsektorski pristop – od podnebne pravičnosti, zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, povečanja mednarodne razvojne pomoči (ODA) in še bi lahko naštevali.

Nevladne organizacije pozdravljamo pobudo Evropske komisije za nadgrajevanje kompetenc ljudi na trgu dela v državah izven EU, vendar pa pozivamo vse države članice EU, da naj sredstev za usposabljanje delavcev v partnerskih državah ne poročajo kot uradno razvojno pomoč, v kolikor bodo področja znanj in kompetenc prilagodili potrebam držav članic EU, saj bodo s slednjim namerno spodbujali migracije in dodatno siromašili partnerske države. Podobno kot pri cepivih, ki jih države donatorice podarjajo partnerskim državam, hkrati pa si same obračunajo “moralno” nadomestilo donacije, ki ga načrtujejo prikazati v okviru naslednjega poročila o uradni razvojni pomoči.

V imenu konzorcija Climate Of Change s predstavniki medijev ob tej priložnosti delimo izbor fotografij, ki bodo spremljale prihajajoče poročilo o vplivu podnebnih sprememb v Senegalu.

“Obalni predeli v Dakarju in Saint Louisu v Senegalu zaradi dviga morske gladine izginjajo. V Saint Louisu je bilo zaradi dviga morske gladine in neviht, ki so uničile hiše, razseljenih več kot 2500 oseb. V okviru humanitarnega odziva so jih preselili na območje Khar Yalla, kar dobesedno pomeni “čakanje na Boga”. Khar Yalla je njihov začasni dom in v naslednjih treh letih bodo ponovno premeščeni v okviru programa Svetovne banke. Gre za prvi takšen program preselitve v Afriki. Zaradi poplavljenih vasi in kasnejše razselitve so se mnogi že odselili drugam, mnogi še ostajajo.”

Iz prihajajočega Climate Of Change poročila o Senegalu

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ob mednarodnem dnevu migrantov opozarjamo na podnebne begunce in na pomen politik varnih migracij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je pripravil podzakonske akte, ki izhajajo iz novele Zakona o mednarodni zaščiti, in sicer: Uredbo o hišnem redu azilnega doma, Uredbo o hišnem redu v integracijski hiši in drugih nastanitvenih zmogljivostih Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito ter Uredbo o uresničevanju pravic prosilcev za mednarodno zaščito.

Več TU.

Prispevek Novele zakona o mednarodni zaščiti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot pojasnjuje CNVOS, poročilo zajema delo Varuha na področju migracij v zadnjih treh letih. Predstavlja ugotovitve in priporočila, naslovljena na Ministrstvo za notranje zadeve, na podlagi preiskav policijskih postopkov, ki so se izvajali z migranti na različnih lokacijah. Vključuje ugotovitve z obiskov Varuha na dveh obmejnih policijskih postajah Črnomelj in Metlika (junij 2018), ugotovitve preiskave glede incidenta na meji, ki je vključevala obisk obmejne policijske postaje Ilirska Bistrica (oktober 2019), ugotovitve preiskave v Centru za tujce v Postojni (31. julij in 3. september 2020) ter obiska DPM v Azilnem domu v Ljubljani (2018), kjer je Varuh dokumentiral življenjske pogoje migrantov.

Povzetek poročila in povezavo na celoten dokument najdete na varuh-rs.si.

"Nevladne organizacije že več let opozarjamo, da v postopkih na mejah prihaja do hudih kršitev temeljev človekovih pravic oseb, ki prečkajo slovensko mejo," je v Dnevniku poudarila Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra. pic.twitter.com/QWusCfTTgn

— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) September 7, 2021

Prispevek Poročilo o stanju človekovih pravic migrantov na mejah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Trda moč v tem primeru pomeni krepitev vojaške moči, vojaških zmogljivosti Evropske unije. Z drugimi besedami, krepitev vojaške moči v podporo “mehki moči”. Del te mehke moči Evropske unije je tudi instrument razvojnega sodelovanja Globalna Evropa. Evropska unija je s sprejemom uredbe o instrumentu Globalna Evropa že omogočila pogojevanje sodelovanja pri rabi razvojnih sredstev iz tega instrumenta, s sodelovanjem na področju migracij.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Takšno pogojevanje odpira veliko vprašanj in dilem. Sredstva razvojnega sodelovanja bi morala biti predvsem na voljo za zmanjševanje neenakosti in revščine ter za ustvarjanje pogojev spoštovanja človekovih pravic. CONCORD, Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, je zato zahteval, da se določijo najvišji standardi za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.

V svojem poročilu je CONCORD izpostavil nevarnosti (1) spodkopavanja suverenosti držav in vključujočih partnerstev pri usmerjanju razvojnih sredstev k prioritetam, ki niso skladne z dejanskimi razvojnimi izzivi, (2) preusmerjanja uradne razvojne pomoči in zmanjšanje osredotočenosti na razvojne rezultate, tj. zmanjšanje revščine in neenakosti, (3) ogrožanja skladnosti politik za trajnostni razvoj in (4) verodostojnosti  Evropske unije v mednarodnih partnerstvih, ki bi lahko privedlo tudi do zaostrovanja konfliktov.

Dinamiko sodobnih migracij oblikujejo predvsem podnebne spremembe. Prav Sahel, ki ga omenja predsednik vlade, je eno od takšnih območij. Za naslavljanje tako kompleksnih izzivov je namesto sekuritizacije migracijskega vprašanja treba zagotoviti podporo krepitvi in rasti sredstev za razvojno sodelovanje in za odzivanje na podnebne spremembe.

Slovenija bo mnogo več kot s krepitvijo lastne “trde moči” dosegla s povečanjem sredstev za uradno razvojno pomoč: s sedanjih 0,16 % bruto nacionalnega dohodka na 0,33 % BND, k čemur smo se zavezali. S tem bi okrepila tudi svojo prisotnost in dejavnost v partnerskih državah – na primer v Sahelu.

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Modra raba mehke moči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Leta 2013 so Mednarodni odbor Rdečega križa in nekatera evropska nacionalna društva rdečega križa kot odgovor na migracije vzpostavili fotogalerijo ljudi, ki iščejo svoje pogrešani sorodnike www.tracetheface.org.Tako so ljudem pomagali locirati pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjerkoli vzdolž migrantske poti v Evropo.

Spletna stran Trace the Face je od začetka delovanja omogočila ponovno združitev 245 družin, od tega v letošnjem letu 22.

Prispevek Na spletnem seznamu več kot 6000 ljudi, ki iščejo sorodnike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mladi so tokrat dobili priložnost, da s svojo ustvarjalnostjo podprejo dober namen in pokažejo podporo osebam, ki so morale zapustiti svoje države. Sodelovale so lahko družine, otroci in mladostniki od 5. do 25. let starosti, razvrščeni v  štiri kategorije.

Teme, na katere so posamezniki lahko ustvarjali, so bile:

• VSI DOBRODOŠLI! Vsi smo lahko deležni prijaznosti, sočutja in ljubezni. Moramo biti prijazni in sočutni drug do drugega in sprejeti nove ljudi medse.
• VSAK OTROK V ŠOLI! Vsak begunski otrok bi moral dobiti pravico do kvalitetne izobrazbe.
• VSI NA VARNEM! Vsak begunski otrok mora imeti izbiro, da je lahko varen pred virusom.

Na natečaj se je prijavila tudi skupina društva Stezosledcev iz Maribora, ki je želela pokazati svojo podporo z risanjem. Narisali so slike različnih obrazov, ki predstavljajo posameznike drugačne rase, kulture, etničnega ozadja. V svojih izdelkih so vključili in povezali vse tri iztočne teme.

Marko Virtič, vodja društva Stezosledcev v Sloveniji, je na vprašanje, zakaj so se vključili v natečaj, odgovoril: ”Otroci se učijo na različne načine, za njih je to zabava. Učijo se skozi igro ali skozi ustvarjanje. Ob tem ne čutijo nobenega pritiska, da se morajo o nečem učiti na silo. Odrasli, starši in vodniki v društvu pa se zavedamo, da ne smemo zamuditi niti ene priložnosti, ko pride do pomembnih tem. Na umetniškem natečaju je zraven dodatna pomembna dimenzija. Šola je za mnoge privilegij, marsikje otroci tega nimajo. V naši skupini se dobro zavedamo, da moramo svoje otroke poučiti o pomembnosti teh tem in obenem tudi, da smo ustvarjeni drugačni, različni in da je tako najboljše in najlepše.”

Prispevek Mladi mariborski stezosledci o drugačnosti, varnosti in šoli je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izvedli bodo različna usposabljanja, ki so prilagojena stanju na terenu in specifičnim potrebam migrantov za uspešno zagovorništvo. Začenjajo z usposabljanjem na področju novinarstva in upravljanja družbenih omrežij.

Novinarsko usposabljanje

Udeleženci spoznajo vlogo skupnostnih medijev pri opolnomočenju ranljivih skupin, se udeležijo vodenih praktičnih delavnic novinarskih in radijskih veščin ter priprave različnih vrst novinarskih prispevkov. Skozi usposabljanje udeleženci usvojijo osnovna praktična znanja o delu na radijskem mediju in pridobijo okrepljene kompetence na širšem področju medijskega delovanja ter zagovorništva.
– Cilj usposabljanja: udeleženci postanejo redni sodelavci migrantske radijske oddaje na Radiu Študent.
– Izvajalec: izkušeni novinarji Radia Študent
– Trajanje: 29. 3. – 30. 6. 2021
– Udeleženci: Vsi migranti, ki so v zadnjih desetih letih prišli v Slovenijo iz t.i. tretjih držav.

Usposabljanje za upravljalce družbenih omrežij

Vsebina: Udeleženci se udeležijo vodenih praktičnih delavnic uporabe družbenih omrežij za medijsko zagovorništvo in promocijo drugih dejavnosti ranljive skupine. Po uvodnih srečanjih kmalu prevzamejo aktivno vlogo v usposabljanju, ko začnejo sami pripravljati multimedijske vsebine za objave na različnih družbenih omrežjih. Skozi usposabljanje bodo udeleženci usvojili kompetence za javno komuniciranje in zagovorništvo ter pridobili praktična znanja na področju upravljanja družbenih omrežij za ranljive skupine.
– Cilj usposabljanja: udeleženci postanejo aktivni upravljavci kanalov ranljive skupine na družbenih omrežij
– Izvajalec: izkušeni upravljavci družbenih omrežij Radia Študent in zunanji strokovnjaki.
– Trajanje: 16. 3. – 30. 6. 2021 (aktivnost bo potekala ob četrtkih popoldne)
– Udeleženci: Vsi migranti, ki so v Slovenijo prišli iz t.i. tretjih držav. Število udeležencev je omejeno na največ 7 udeležencev.

Vse aktivnosti bodo potekale v angleščini in so brezplačne!
Rok za prijavo: 25. marec

Zainteresirani pošljite prijavni email s svojim imenom in napišite, katerega usposabljanja bi se radi udeležili (lahko se udeležite obeh usposabljanj!) na valentina.rajakovic@radiostudent.si.

Še več informacij TU.

Prispevek Usposabljanja za migrante na področju novinarstva in upravljanja družbenih omrežij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International je skupaj s Caritas Europa, Danish Refugee Council, Greek Council for Refugees, Human Rights Watch, International Rescue Committee, Oxfam in Refugee Rights Europe v skupnem odprtem pismu pozvale EU, naj spremenijo pristop k upravljanju migracij ter pri tem upoštevajo “lekcije “iz neuspehov dogovora med EU in Turčijo in izkušnjami na grških otokih.

Več info tukaj.

Prispevek Obletnica migrantskega dogovora med EU in Turčijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kako je pandemija vplivala na položaj beguncev, iskalcev azila in svetovne migracije? Leto dni po razglasitvi pandemije je razmere analiziral New Humanitarian. Revščina in neenakost ubijata ljudi, ne virus, poudarja Heaven Crawley, profesorica mednarodnih migracij na britanski univerzi Coventry.

Že prej marginalizirani begunci in priseljene skupnosti so bili potisnjeni v še večjo revščino ženske in dekleta so vse bolj izpostavljene spolnemu nasilju in večji spolni neenakosti, dostop do šolanja je še zmanjšan in ljudje so pod vse večjim pritiskom, da se vrnejo v nevarne ali negotove razmere v državah, kot sta Sirija in Venezuela,  poroča UNHCR.

Zaprtje meja in omejitve gibanja znotraj držav so dramatično zmanjšale mobilnost teh populacij. V državah EU se je število prošenj za azil v letu 2020 zmanjšalo za 31 odstotkov, migracije z Roga Afrike na Arabski polotok – najbolj živahni pomorski migracijski poti pred pandemijo – pa za 73 odstotkov.

Povezava na celoten članek v New Humanitarian

Prispevek Ne virus, revščina in neenakost ubijata begunce je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na enem od dogodkov sem imela priložnost predstaviti tudi svojo zgodbo migracije iz Slovenije v ZDA skupaj s kolegico Feyzo Nur Sahinli, ki se je iz Turčije preselila v Slovenijo. Te razprave so poudarile širino pojma migrant, a po mojem mnenju tudi izkazale veliko skupnih točk, ki se ob migrantski izkušnji pojavijo. Zagotovo ne želim enačiti zelo različnih razlogov in situacij migrantov, še posebej ne med prisilnimi in prostovoljnimi migracijami, a skupna točka privajanja novi kulturi je zanimiva.

Med pogovori smo delili zgodbe o kulturnih šokih – tako teh, ki jih oseba doživi ob selitvi, ter tistih, ko se vrača nazaj. Zanimivo je bilo slišati izkušnjo kolegice nad njenim presenečenjem, ko je spoznala koncept kulturnega šoka. V moji izkušnji pa me je še bolj kot pričakovan kulturni šok ob selitvi presenetil kulturni šok ob vrnitvi domov. Najprej sem čutila seveda izjemno veselje nad prihodom nazaj v domovino in obisku družine ter prijateljev, a po kakšnem tednu sem začela bolj zaznavati kulturne razlike, na katere sem se že privadila na novi lokaciji.

Zame je bil prvi šok med obiski Slovenije, ko sem živela v ZDA, izkušnja s storitvami za stranke ali »customer service«. V pričakovanju na pretirano prijazne ameriške prodajalce/javne uslužbence sem bila v prvih dneh vedno presenečena nad tem, kako neprijazni so bili zaposleni pri različnih storitvah (čeprav se to v zadnjih letih izboljšuje). Po drugi strani pa sem bila tudi prijetno kulturno šokirana nad standardom in ceno striženja v slovenskih frizerskih salonih.

Med Talk Migration smo zaznali, da velikokrat ravno ta skupna izkušnja migracij vodi k temu, da se migranti družijo med seboj. To je definitivno držalo v moji izkušnji, kjer smo se ob selitvi v Združene države še vedno najbolj pogosto družili s Slovani, a tudi z migranti iz drugih držav po svetu bolj pogosto kot z Američani. Dlje ko si od doma, bližje se ti zdi vsak, ki je le malo bližje domu, kot si ti. Na primer meni se je zdelo že zelo zanimivo, če je bil kdo iz Evrope, najbolj pa seveda iz držav nekdanje Jugoslavije, saj se lahko med seboj celo še malo razumeš.

Ugotovila sem, da spet ni tako pomembno, ali si sezuješ čevlje preden vstopiš, ali ješ mrzel krompir in ali si zvečer posušiš lase … Občutek kulturnega šoka kmalu zbledi in postane celo domač (vsaj iz mojih izkušenj med evropskimi državami in ZDA). Res pa je, da se je pojava dobro zavedati, saj s tem zavedanjem lažje prebrodiš prve dni v novi kulturi.

Lucija Tacer, mladinska delegatka pri OZN

***

Poglejte še druge prispevke mladih:

Lucija Tacer: Izkušnja migracije je spremenila moj pogled na svet

Video učenk OŠ Livada o večkulturni šoli

Video Hanne Tefera (IAŠ) o migracijah v njenem življenju

Video dijakov II. gimnazije Maribor: Krokodilje solze

Video Nika Škorjanca (IAŠ) o migracijah

Lucija Tacer: Globalno učenje: Delavnica o migracijah

Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Kulturni šok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.