Urdba določa, kje se vloži prošnja za mednarodno zaščito, predvideva pa tudi informiranje ljudi, ki bodo sprejeti v Slovenijo na podlagi kvotnega sistema, in sicer že pred prihodom v Slovenijo. Omenjeni bodo tako seznanjeni z informacijami o naši državi, kulturnih značilnostih in navadah, vključno z informacijami o prepovedi poligamije in o enakosti spolov ter o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito in ljudi s priznano mednarodno zaščito. Informiranje bo zagotovilo pristojno ministrstvo, ki bo krilo tudi stroške tolmačenja.

Uredba določa tudi način prihoda v Slovenijo in pomoč pri integraciji. Ta je določena v obliki orientacijskega programa, ki je namenjen učenju osnov slovenskega jezika, pomoči pri urejanju dokumentov in praktičnem spoznavanju vsakdanjega življenja, so še navedli na vladi.

Vlada je s sklepom določila število sprejetih ljudi, njihovo kategorijo, pa tudi državo ali del države, iz katere bodo ljudje sprejeti. Za izvedbo sklepa bo imenovala delovno skupino, je razvidno iz vladnega gradiva.

Vlada je še naložila ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da za urad za oskrbo in integracijo migrantov do 31. maja pripravi poseben program javnih del, ki bo namenjen izvajanju pomoči pri nemoteni oskrbi in nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito ter pomoči pri vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito v okolje.

Več na rtvslo.si.

Foto: EPA

Prispevek Uredba o načinu izvedbe preselitve ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja naloga Urada je skrb za oskrbo migrantov in integracijo določenih skupin migrantov in zajema vse vidike vključevanja migrantov v družbo Republike Slovenije, od nastanitve, zdravstvene oskrbe, vključevanja v izobraževalne in delovne procese.

Pomembnejša naloga organa je tudi organiziranje in upravljanje kapacitet (azilni domovi, integracijske hiše in nastanitveni centri) za nastanitev in oskrbo oseb, ki jim je v skladu z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO) priznana začasna zaščita, razseljenih oseb in tujcev, ki jim je v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o tujcih dovoljeno zadrževanje ter prosilcev za mednarodno zaščito oziroma oseb s priznano mednarodno zaščito, v skladu z veljavnim Zakonom o mednarodni zaščiti.

Urad bo med drugim skrbel tudi, da se bodo pri organiziranju nastanitve in sami nastanitvi upoštevali položaj in posebne potrebe ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, starejši, nosečnice, žrtve trgovine z ljudmi, kot tudi drugi na ravni EU dogovorjeni standardi nastanitve teh oseb.

Ob tem je treba posebej opozoriti na potrebo po sistemski obravnavi mladoletnikov brez spremstva, ki lahko imajo na ozemlju Republike Slovenije katerikoli tujski status, na kar že vrsto let opozarjajo tako nevladne organizacije, kakor tudi Varuh človekovih pravic. Z ustanovitvijo Urada se vzpostavlja sistemska obravnava te kategorije tujcev, vključno z zagotavljanjem posebne nege, skrbi 24 ur dnevno in bi pomenila izpolnitev EU standardov, s tem pa delovanje v največjo korist mladoletnikov brez spremstva.

Nastanjenim osebam Urad zagotavlja informacije v zvezi s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz njihovega statusa ter zagotavlja tudi pomoč pri uveljavljanju teh pravic, ki jih imajo nastanjene osebe in pri tem sodeluje s pristojnimi resornimi ministrstvi.

Urad opravlja koordinacijo nalog, povezanih z nastanitvijo in oskrbo nastanjenih oseb, kot npr. organiziranje prevozov in drugih storitev, ki izhajajo iz potreb nastanjenih oseb ter ostalo delo in naloge drugih organov, nevladnih, medvladnih (IOM) in mednarodnih (UNHCR) ter drugih organizacij v nastanitvenih kapacitetah.

Urad v okviru svojih pristojnosti spremlja priseljensko in begunsko problematiko, daje pobude in predloge glede organiziranja nastanitve in oskrbe ter zagotavlja finančno, organizacijsko, kadrovsko in administrativno-tehnično delovanje urada.

Pristojnost za odločanje o različnih statusih migrantov ostaja nespremenjena, torej v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve oziroma v primeru oseb, s statusom začasne zaščite, v pristojnosti upravnih enot.

Skupaj je na Uradu načrtovanih 34 delovnih mest (za nedoločen in določen čas), vključno z direktorjem Urada, pri čemer bo večina delovnih mest zapolnjenih s premestitvami iz drugih organov.

Prostore za delo Urada bo zagotovilo Ministrstvo za notranje zadeve, in sicer v Azilnem domu v Ljubljani.

Predvideno je, da Urad prevzame naloge, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore s področja oskrbe migrantov in integracije s 1. 6. 2017. Do začetka delovanja urada naloge na področju oskrbe migrantov izvršuje Ministrstvo za notranje zadeve.

Ocenjeni skupni finančni načrt urada za leto 2017 tako znaša 4.315.768,47 EUR, ocenjeno za obdobje od začetka delovanja urada (1. 6. 2017).

Prispevek Urad za oskrbo in integracijo migrantov ustanovljen je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Italiji imajo po trenutnih pravilih zavrnjeni prosilci za azil pravico do dveh pritožb, kar je dolgotrajen proces. Vlada bo rekrutirala še dodatnih 250 strokovnjakov, ki bodo skrbeli za pospešitev obravnave prošenj prosilcev za azil. Med specialisti bodo sodniki z znanjem s področja migracij. Dekret je začel veljati takoj, a ga mora parlament potrditi v naslednjih dveh mesecih.

V Nemčiji naj bi vzpostavili nov koordinacijski center za izgone v Berlinu. in t. i. izhodne centre, kjer bi zadrževali zavrnjene prosilce za azil v dneh in tednih pred njihovim izgonom. Nemška vlada želi imeti tudi dostop do podatkov na telefonu in SIM-kartic prosilcev za azil. Ta dostop želi vlada uporabiti za preverjanje identitete prosilcev za azil. Vlada med drugim načrtuje tudi povečanje zneska, ki bi ga izplačali ljudem, ki se hitro odločijo za prostovoljno vrnitev v državo izvora.

Nekatere vlade zveznih dežel, ki jih vodijo socialdemokrati, nasprotujejo izgonom Afganistancev, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene. Socialdemokrati namreč menijo, da Afganistan ni varna država, v katero bi se lahko ti ljudje vrnili. Pet nemških zveznih dežel se je tako odločilo, da bo zaustavilo večino izgonov za Afganistance. Od decembra dalje je Nemčija na podlagi oktobrskega sporazuma med EU-jem in Afganistanom v to državo vrnila okoli 60 afganistanskih državljanov.

V zadnjih treh letih je v Italijo prišlo pol milijona prebežnikov, večina Afričanov, ki so jih rešili s prenatrpanih čolnov in ladij v Sredozemskem morju. Medtem ko je Italija leta 2013 sprejela 23.620 prošenj za azil, jih je lani 123.482. Leta 2013 so prošnje povprečno preučevali 167 dni, lani pa 268.

Leta 2015 je prišlo v Nemčijo okoli 890.000 prosilcev za azil. Afganistanci so postali druga največja skupina prosilcev za azil ob Sircih. Leta 2015 jih je v državo prišlo 154.000. Skoraj vsi Sirci prejmejo azil zaradi vojne, ki traja v Siriji.

Foto: EPA

Prispevek Italija in Nemčija želita pospešiti izgon in odločitve o izgonu migrantov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na akademiji smo si zastavili dve vprašanji: (1) Kako se lahko kot skupnost povežemo in solidarno odzovemo na prihod migrantov ter (2) kaj lahko posamezniki naredimo, da se kot družba vzpnemo onkraj strahov in migrante spoštljivo sprejmemo medse?

Na Akademiji je o pogled od zunaj tekel pogovor z Maxom Shonhiwa Zimanijem iz Skuhne (Zavod Global), o tokovih migracij, pravnem okviru, terminologiji in pravicah migrantov je govoril mag. Franci Zlatar (Filantropija), v vsebine psihosocialne pomoči beguncem nas je uvedla dr. Anica Mikuš Kos (Filantropija). Zvečer smo se srečali z Ibrahimom Nouhoumom iz Afriškega foruma in si skupaj ogledali film “Na sončni strani Alp”.

Drugi dan sta Jaka Kovač in Ahmad Ahmadi sta udeleženecm predstavila temelje vključujočega govora, kot orodje za odzivanje na sovražni govor in provokacije. Nadaljevali smo z praktičnimi vajami za organizacijo in vodenje različnih aktivnosti za ozaveščanje in informiranje javnosti.

Prispevek 2. Akademija za integracijo, IG je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.