V okviru mednarodnega projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija, Platforma SLOGA organizira delavnico za izobraževalce_ke “Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih”.

Zakaj ta tema?

Kolonialna zgodovina in njene sodobne posledice, kot so rasizem, nacionalizem, globalne neenakosti so teme, ki so v učnih načrtih Srednje in Vzhodne Evrope pogosto premalo zastopane ali obravnavane. Delavnica želi izobraževalkam in izobraževalcem ponuditi konkretna orodja, znanje in perspektive za obravnavo teh kompleksnih in občutljivih tem v razredu in drugih učnih okoljih.

Delavnica je namenjena strokovnim delavcem_kam, ki delujejo na področju formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Kaj vas čaka?

Teoretični del: poučevanje kolonializma in težkih zgodovin v srednji in vzhodni Evropi  (predava Rene Suša).
Kakšni so dekolonialni pristopi, ki prevprašujejo prevladujoče zgodovinske pripovedi in raziskujejo, kako kolonialne in imperialne dediščine danes vplivajo na znanje, identitete, rasizem, nacionalizem in globalne neenakosti. Poseben poudarek bo na vzhodnoevropskih perspektivah, dekolonializaciji znanja ter praktičnih načinih za obravnavo teh tem pri pouku in delu z mladimi.

Svetovna kavarna: kaj izobraževalci potrebujejo Skupinsko delo, v katerem boste udeleženci_ke skupaj z drugimi izobraževalci_kami oblikovali izhodišča za gradiva, usposabljanja in pilotne aktivnosti v okviru projekta BRIDGE. Prispevek udeležencev_k bo neposredno oblikoval prihodnje rezultate projekta.

Živa izkušnja: pogovor z gostjo/gostom: Dialog z govorcem oz. govorko z izkušnjo diaspore, ki v učna gradiva in načine poučevanja prinaša osebno perspektivo, ki v njih pogosto manjka.

Ljubljanski Migrantour: Sprehod po mestu, ki ga vodijo medkulturni sogovorci_ke z lastno izkušnjo migracije. Sprehod raziskuje, kako so migracije oblikovale Ljubljano, skozi vprašanja identitete, pripadnosti, spomina, raznolikosti in diskriminacije.

Praktične informacije

• Datum: petek, 25. september 2026, od 9.00 do 16.30
• Lokacija: M Hotel, Derčeva ulica 4, Ljubljana
• Udeležba: brezplačna
• Jezik: delavnica poteka v angleškem jeziku
• Prijave: odprte do 21. septembra 2026 na prijavnem obrazcu

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na novice@sloga-platform.org.

Delavnica je del uvodnega dogodka projekta BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska unija (CERV-2025-CITIZENS-REM, 101297921).

Prispevek Projekt BRIDGE: Kolonialne zgodovine, migracije in pripadnost v učnih prostorih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

PREBERI MANIFEST

Prispevek MANIFEST nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (MRSHP) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medtem ko v medijih danes prevladujejo mnenja svetovnih voditeljev, ki vojne opravičujejo ali celo zagovarjajo, želijo z javnimi pismi okrepiti tiste glasove, ki zagovarjajo mir, zavračajo nasilje in vsem priznavajo enake pravice. , ̌ , , ̌ .

Petnajsto pismo, ki ga objavljajo, je napisala Wafaa iz Gaze:

“Bila sem reševalka za nujne primere. Medtem ko sem opravljala svoje dolžnosti, sem hčer držala v naročju in molila za svojega moža, da bi preživel, saj je bil reševalec na dolžnosti. Po 50 dneh vsesplošnega bombardiranja in po tem, ko  so v naši bližini začeli rušiti stolpnice, smo se odločili za evakuacijo. Živeli smo v enajstem nadstropju. V nekem trenutku sem s seboj nesla otroške obleke, ki sem jih kupila pred kratkim, in moj mož me je vprašal, zakaj. S solzami v očeh sem rekla: »želela sem si, da bi jih nosila«. Čeprav ne moremo zagotoviti niti, da bo preživela. Premirje je bilo razglašeno na njen prvi rojstni dan. Jokala sem kot nora, saj smo uspeli preživeti, medtem ko tisoči otrok in mater niso.

***

V Slovenijo smo povsem travmatizirani prispeli junija 2021. Mislili smo, da bomo končno lahko živeli v miru. Počasi smo se privajali na svoje novo življenje, nato pa se je oktobra 2023 začel genocid. Niti sanjalo se nam ni, da bomo preživeli najtežjih petnajst mesecev svojega življenja in da bo to najhujše zgodovinsko obdobje, ki ga bo doživelo naše ljudstvo. Postalo nam je jasno, da kamorkoli bomo šli, nikoli ne bomo mirni, zato ker smo Palestinci. Palestinci v hinavskem svetu.

Če me vprašate,  kaj lahko storimo, da bi živeli v miru, je moj odgovor enostaven: končajte izraelsko okupacijo.”

Preberite pismo Wafae (v slovenskem in angleškem jeziku):
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/ziveti-mir-15

Preberite vsa do sedaj objavljena pisma:
https://www.mirovni-institut.si/ziveti-mir/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek “Ker vedo, kako je živeti vojno, vedo, zakaj je nujno živeti mir.” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenska Karitas: Vsako leto v Sloveniji na Karitas prejme pomoč preko 5.000 migrantov. Velika večina sicer prihaja iz zahodnega Balkana zaradi ekonomskih razlogov, vendar je med njimi tudi veliko begunce iz različnih delov sveta, ki so zaradi skrajnih razmer morali zapustiti domove. Letos se jim pridružuje več kot 5.000 beguncev iz Ukrajine. Preko 2.400 jih trenutno prejema pomoč tudi na Karitas, saj se za večino iz različnih razlogov še niso zaključili postopki za pridobitev državne denarne pomoči.

Adra Slovenija: Delavnice psiho-socialne podpore za družine, predvsem ženske in otroke so v času kriz izjemnega pomena. Iz tega razloga redno na tedenski bazi organiziramo različne delavnice za priseljene osebe in tiste v tranzitu, v sodelovanju z Uradom za migracije.

Slovenska fundacija za Unicef: V letu 2021, drugem polnem letu pandemije, si je UNICEF neutrudno prizadeval za zaščito otrokovih pravic, navkljub vse bolj očitnim učinkom pandemije, oboroženim spopadom, posledicam podnebnih sprememb in drugim grožnjam za otroke.

Slovenska Filantropija: Slovenska filantropija med 20. – 23. junijem organizira že 13. FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF). V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Ter številne druge nevladne organizacije članice platforme SLOGA, ki delujejo na področju podpore beguncem tako v Sloveniji, kot tudi nekaterih drugih partnerskih državah.

Pripravil: MH

Prispevek Svetovni dan beguncev 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih.” Je v uvodu o festivalu zapisala Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije.

Več o festivalu na povezavi.

Prispevek Filantropija vabi na Festival migrantskega filma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis je v roku prispelo 13 projektnih predlogov. Na podlagi evalvacije projektnih predlogov so bili izbrani naslednji projektni predlogi:

“Gospel za podnebje”, Društvo Bee Geesus
“Iti ali ostati – Podnebne migracije”, Društvo Forum za enakopraven razvoj
“Tukaj in zdaj! Razmišljaj globalno, deluj lokalno.”, Zavod Aspira
“Spremeni tok”, Društvo PiNA
“Krepitev okoljske domišljije pri mladih v dobi antropocena”, Društvo EnaBanda

Osrednja ciljna skupina, ki jo naslavlja projekt Climate of Change in zato tudi pilotni projekti, so mladi državljani Evropske unije, stari od 16 do 35 let. Predviden skupen doseg projektov je najmanj 20.000 oseb, v Sloveniji najmanj 1.700 oseb oziroma 340 oseb na izbrani projekt.

Pripravil: AK

Prispevek Rezultat izbora prispelih predlogov na razpis za projekte NVO na področju ozaveščanja javnosti o podnebnih spremembah in migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na seminarju bomo razmišljali o tem, kako lahko politika in umetnost sodelujeta, da bi bolje razumeli mobilnost ljudi v kontekstu podnebnih sprememb. Obravnaval bo nedavni razvoj dogodkov na področju mednarodnega upravljanja migracij, povezanih s podnebnimi spremembami, in raziskal vlogo umetnosti pri ozaveščanju, ustvarjanju okvira za dialog in razpravo ter aktiviranju sprememb.

Povezava: https://www.ucl.ac.uk/political-science/events/2022/jan/addressing-climate-change-migration-nexus-through-policy-and-art

Prispevek Obravnava stičišča migracij in podnebnih sprememb prek politike in umetnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja konferenčna tema, upravljanje z migracijami, bo predstavljena skozi 4. panele:

• Pregled migracijskih razmer na Zahodnem Balkanu v letu 2021,
• Napovedovanje migracijskih tokov,
• Pripravljenost EU na področjih sprejema in vračanja migrantov,
• Pregled novih ureditev pri upravljanju čezmejnih migracij.

Več na www.emm.si.

Prispevek Pripravljenost EU na prihodnje migracijske tokove je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odgovori niso preprosti in kažejo kompleksnost: podnebne spremembe se, za njih, prepletajo s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dejavniki, ki poglabljajo posledice podnebnih sprememb v njihovem vsakdanjem življenju.

Zakaj Senegal?

Projekt Climate of Change se je odločil za Senegal zaradi svoje okoljske občutljivosti: sooča se z dvigom morske gladine, zasoljevanjem tal, nevihtami, izčrpavanjem staležev rib in biotske raznovrstnosti. Približno 52 odstotkov prebivalcev živi na obalnih območjih, večinoma skoncentriranem okoli Dakarja in drugih mestnih območij. Senegal močno ogroža erozija, ki je posledica tako naravnih procesov kot človeških dejanj. Na primer, mangrovi gozdovi so ščitili obalo, vendar so bili zaradi urbanizacije posekani, kar je poslabšalo situacijo. Hitra urbanizacija vodi tudi v večje probleme z odpadki. Kljub temu, da se država spopada s svojimi problemi, EU svoje odpadke odlaga v Senegalu.

V državi prevladujejo gospodarske dejavnosti, na primer kmetijstvo in ribolov, na katera podnebne spremembe močno vplivajo. Ribiška industrija je opustošena, saj se ribe zaradi spreminjajočih se tokov selijo drugam, onesnaževanje vode zmanjšuje biotsko raznovrstnost, predvsem pa je velik problem prilaščanje oceana.

Med obiskom so raziskovalci preučevali kako živijo ljudje v mestih Dakar in Saint Louis. Izvedli so kvalitativne raziskave, pol strukturirane intervjuje, fokusne skupine, itd. Beležili so, kako lokalno prebivalstvo doživlja podnebne spremembe in njihove posledice v svojem okolju.

Več (v angleškem jeziku) o obisku Senegala na projektni strani Climate of Change. Raziskovalki Elena Giacomelli in Sarah Walker razkrivata ugotovitve, fotografije in kakšni so sledeči koraki.

Pripravila: MS

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne odraža stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek »Kaj so za vas podnebne spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Malo je bilo slišati o skupni politiki EU, kar sta zagovarjala visoka predstavnika Evropske unije ter predstavnik Vatikana, in mnogo več o tem, da je treba migracijsko politiko prepustiti državam članicam.

Slišali smo oceno, da ni problem samo Afganistan, marveč države Sahela v Afriki. “To je naša neposredna soseščina s 400 milijoni ljudi, od katerih je tretjina pripravljena zapustiti svoje države”.

Govorec je nadaljeval, da Evropa poleg mehke moči potrebuje tudi trdo moč, sicer v nasprotnem primeru samo porabljamo denar in diskutiramo med seboj. Sporočilo je tukaj povsem jasno. Migracij se moramo lotiti s sredstvi mehkih instrumentov, ki morajo biti podloženi z vojaško močjo EU. Zato ni čudno, da se ta stališča odražajo tudi v novem evropskem proračunu do leta 2027.

Nauk zgodbe je, da je potrebno politične izjave jemati zelo resno. Izjave se pretvorijo v politike in te v ukrepe, ki imajo pri izvedbi neposredne učinke na ljudi in tudi posledice. Pri tem moramo izpostaviti instrument Globalna Evropa.

Globalna Evropa je naziv novega instrumenta razvojnega sodelovanja Evropske unije, katerega proračun za obdobje 2021-2027 znaša 79,5 milijarde EUR. Za uradno razvojno pomoč (URP) bo namenjenih 93 % sredstev. Od vseh sredstev bo vsaj 10 % ali skoraj 7,95 milijard EUR namenjenih  podpori upravljanja migracij in prisilnega razseljevanja. Vendar določbe uredbe EU, ki ureja načela, cilje in upravljanje instrumenta, omogočajo, četudi sam izraz ni uporabljen, pogojevanje kot sestavni del odnosa med EU in partnerskimi državami. Rečeno drugače – nesodelovanje partnerskih držav bo pri migracijskih vprašanjih, ki so za EU prednostna, lahko zanje drago, saj bo EU lahko uporabila pristopa “več za več” in “manj za manj” – glej 8.10 člen uredbe.

Uredba o instrumentu Globalna Evropa temelji na strategiji, ki »…bo povezala vsa primerna orodja in potrebne vzvode z uporabo pristopa prilagodljivih spodbud, pri čemer bodo v tem okviru po potrebi možne spremembe pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami« in »bo upošteval uspešno sodelovanje in izvajanje sporazumov ter dogovorov EU s področja migracij«. (8.10 člen)

Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa

V času njegovega nastajanja smo evropske razvojne nevladne organizacije nasprotovale takšnim in drugačnim pogojevanjem uradne razvojne pomoči iz načelnih in vsebinskih razlogov. Zato smo v sklopu delovne skupine evropskega združenja CONCORD za politike financiranja in denarnega podpiranja trajnostnega razvoja (FFSD, Financing and funding for sustainable development) pripravili analitično poročilo, ki ga je napisal Chris Horwood, o uradni razvojni pomoči EU, migracijah in instrumentu Globalna Evropa z naslovom “Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.”

Analiza je pokazala, da je tovrstno implicitno dopuščanje pogojevanja dodeljevanja URP lahko v razkoraku s temeljnimi načeli o učinkovitosti razvojnega sodelovanja, s čimer lahko EU spodkoplje suverenost držav in vključujočih partnerstev ter dopusti preusmerjanje URP z razvojnih rezultatov. Poleg tega bi uporaba instrumenta Globalna Evropa kot vzvoda za še večje pogojevanje okrnila verodostojnost EU v mednarodnih partnerstvih.

Poročilo prinaša še več pomembnih ugotovitev, vključno z naborom ukrepov, kako izboljšati usmeritve rabe instrumenta Globalna Evropa glede migracij. Evropa lahko z vlaganjem v osnovne zdravstvene in izobraževalne storitve, enakost spolov, zaščito beguncev, preskrbo s hrano, odpornostjo in vzpostavljanjem miru, doseže veliko več.

Poročilo tudi prinaša vrsto priporočil, kako izvajati instrument Globalna Evropa, ki jih razdeli v štiri zahteve:

1. načela razvojne učinkovitosti naj bodo temelj izvajanja  instrumenta Globalna Evropa,
2. skladnosti politik za trajnostni razvoj naj bo osrednje vodilo sodelovanja EU s  partnerskimi državami,
3. okrepitev transparentnosti  in nadzora nad programi ter projekti Globalne Evrope in
4. spoštovanje večstranskih in partnerskih zavez pri vseh dejavnostih instrumenta Globalne Evrope.

Več o tem si lahko preberete v 3. delu poročila.

 Izvirnik v angleščini je dostopen tukaj.

Pripravil: Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Ali je dopustno pogojevati “razvojno pomoč”? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsak evro, ki ga Slovenija nameni za uradno razvojno pomoč, šteje. Vendar pod pogojem, da spoštuje načela trajnostnega razvoja. In kaj je trajnostni razvoj? “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.” Torej mislimo na tiste, ki pridejo za nami. Do njih imamo veliko odgovornost. V času podnebnih sprememb, ki povzročajo velike spremembe v naravi in imajo velike učinke na človeške skupnosti, je ta zahteva preživetvene narave. Za nas in tiste, ki prihajajo.

Mislili bi, da so to jasni razlogi za postavljanje pravih prioritet. Vendar je razprava o moči, potrebni za spreminjanje in prilagajanje, že tradicionalno prav to, razprava o moči. Kdo bo kaj in kako, ne da bi polagal račune drugemu, kaj šele prihodnjim rodovom.

Tako so na letošnjem Blejskem strateškem forumu na uvodni panelni razpravi voditelji vzhodnih in srednjeevropskih držav, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in evropska komisarka Dubravka Šuica naslov “Prihodnost Evrope – stati in obstati” razumeli kot vprašanje o migracijah. Da to ne sme biti stvar politik EU, marveč je to vprašanje nacionalne suverenosti: “Nihče nam ne bo govoril, kaj moramo in kako!”

Toda v času, ko znanstveniki odkrivajo vzajemno povezanost naravnih nesreč, je govoriti o nacionalni suverenosti kot magičnem odgovoru na naše težave zelo kratkovidno. Če se milo izrazimo. Suverenost je zelo zahteven koncept s svojo zgodovino in njegova raba s seboj prinese vso sedimentacijo političnih spopadov. Že etimologija besede pove, da suverenost gradi na samostojnosti in neodvisnosti od drugega.

Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Bilo bi naivno, če ne bi upoštevali realnosti učinkovanja suverenosti na skoraj vseh poljih človeških dejavnosti: moja zdravstvena kartica velja samo v Sloveniji, za mojo socialno varnost na stara leta bo poskrbel nacionalni sistem solidarnosti, integracijski ukrepi predpostavljajo obvladovanje slovenščine, na ozemlju svoje države sem za oblastne organe drugih držav  nedotakljiv … Zato nas ne sme presenetiti poudarek Ursule van der Leyen v nagovoru evropskim poslancem o stanju unije, da moramo spoštovati vrednote EU v vsaki državi članici.

In to takoj povezala s porabo evropskega denarja, češ, zagotoviti moramo, da je “vsak evro in vsak cent porabljen za pravi namen in skladno z načeli vladavine prava.”

Podobno je ob dnevu demokracije izrazil generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Antonio Guterres, da krepitev “demokracije pomeni tudi sprejemanje pristne udeležbe pri odločanju, vključno z mirnimi protesti, kar omogoči ljudem in skupnostim možnost izražanja, pri čemer so bili slednji tradicionalno izključeni.” Potrebujemo širitev prostorov civilne družbe, prostorov odgovornega in aktivnega državljanstva za trajnostni razvoj.

Vzniku takšnega prostora smo priča v Litiji, kjer so lokalne nevladne organizacije (Društvo Lojtra, Klub litijskih in šmarskih študentov ter Zavod Knof) s podporo Projekta EU Predsedovanja 2020-2022 platforme SLOGA, izvedle Festival Trajnosti 2021. Na festivalu so predstavili trajnostno ponudbo izdelkov podjetij, rokodelcev in drugih ustvarjalcev. Dobro obiskana okrogla miza o pomembnosti skupnostnih prostorov za trajnostni razvoj lokalne (in globalne) skupnosti je opozorila na pomen sodelovanja med civilno družbo, političnimi predstavniki, gospodarstveniki in drugimi akterji. Izpostavili smo pomen aktivnega državljanstva za uresničevanje trajnostnih idej.

Res je, vsako dejanje, ki upošteva načelo trajnostnega razvoja, šteje. Zato brez strahu. V vašem lokalnem okolju so gotovo še drugi, ki bodo vašo idejo podprli. Suvereno stopite v javni prostor kot svobodna državljanka ali državljan.

To je pomemben odgovor na vprašanje o prihodnosti Evrope, ki ga slovensko predsedovanje Svetu EU tako rado izpostavlja.

Albin Keuc

****

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: O prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izpostavljene točke:

• Novo poročilo Groundwell predvideva, da se bo do leta 2050 prisiljenih preseliti več kot 216 milijonov ljudi v šestih svetovnih regijah.
• Poročilo vključuje nove projekcije iz treh regije: vzhodne Azije in Pacifika, severne Afrike ter vzhodne Evropske in srednje Azije.
• Zgodnji in usklajeni ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov ter zagotovitev odpornosti na podnebne spremembe lahko zmanjša obseg notranjih migracij za kar 80 odstotkov.

Povzetek in celotno poročilo na strani Spletne banke.

Pripravila: MS

Prispevek Poročilo Svetovne banke napoveduje milijone podnebnih migrantov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.