Z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano se sooča rekordnih 349 milijonov ljudi v 79 državah – leta 2021 jih je bilo 287 milijonov. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo COVID-19 se je število ljudi povečalo za 200 milijonov. Več kot 900.000 ljudi po vsem svetu se bori za preživetje v razmerah, podobnih lakoti. To je desetkrat več kot pred petimi leti, kar je zaskrbljujoče hitro povečanje. Potreben je takojšen odziv. Svetovna skupnost ne sme neizpolniti obljube, da bo do leta 2030 odpravila lakoto in podhranjenost.

Program WFP se sooča z več izzivi – število akutno lačnih ljudi se še naprej povečuje s hitrostjo, ki ji financiranje verjetno ne bo kos, medtem ko so stroški zagotavljanja pomoči v hrani zaradi povišanja cen hrane in goriva rekordno visoki.

Neizpolnjene potrebe povečujejo tveganje lakote in podhranjenosti. Če ne bodo na voljo potrebna sredstva, bo treba plačati izgubo življenj in izničenje težko pridobljenih razvojnih dosežkov.

• Skupaj lahko preprečimo najhujše oblike podhranjenosti, pravi David Beasly, izvršni dorektor WFP.

Toda zakaj je svet bolj lačen kot kdaj koli prej?

To izjemno krizo lakote je povzročila smrtonosna kombinacija različnih dejavnikov.

Konflikti so še vedno največji dejavnik lakote, saj 60 odstotkov lačnih ljudi na svetu živi na območjih, ki so jih prizadele vojne in nasilje. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti spodbujajo lakoto, saj ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove, uničijo njihove vire dohodka in uničijo gospodarstva držav.

Podnebna kriza je eden od glavnih vzrokov za strmo naraščanje lakote v svetu. Podnebni pretresi uničujejo življenja, pridelke in sredstva za preživljanje ter spodkopavajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Lakota bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo sprejel takojšnjih podnebnih ukrepov.

Svetovne cene gnojil so se povzpele še hitreje kot cene hrane, ki same ostajajo na desetletnem vrhu. Posledice vojne v Ukrajini, vključno z višjimi cenami zemeljskega plina, še dodatno ovirajo svetovno proizvodnjo in izvoz gnojil – zmanjšale so se zaloge, zvišale cene in grozi zmanjšanje pridelka. Visoke cene gnojil bi lahko sedanjo krizo cenovne dostopnosti hrane spremenile v krizo razpoložljivosti hrane, ob zmanjšanju proizvodnje koruze, riža, soje in pšenice v letu 2022.

Stroški so prav tako rekordno visoki: mesečni stroški poslovanja WFP so za 73,6 milijona USD višji od povprečja za leto 2019, kar je osupljivo povečanje za 44 odstotkov. Z dodatnimi sredstvi, ki se zdaj porabijo za operativne stroške, bi prej en mesec nahranili 4 milijone ljudi. V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno z zmanjšanjem obrokov, da bi lahko dosegel več ljudi. To pomeni, da je treba lačnim vzeti, da bi nahranili stradajoče.

Od srednjeameriškega suhega koridorja in Haitija prek Sahela, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in nato proti vzhodu do Afriškega roga, Sirije, Jemna in vse do Afganistana konflikti in podnebni pretresi milijone ljudi spravljajo na rob lakote.

Lani je svet zbral izjemna sredstva – samo za WFP je bilo namenjenih rekordnih 14 milijard ameriških dolarjev – za reševanje svetovne prehranske krize brez primere. V državah, kot je Somalija, ki je bila na robu lakote, je mednarodna skupnost stopila skupaj in uspela rešiti ljudi. Vendar pa ni dovolj, da bi ljudi le ohranili pri življenju. Moramo iti še dlje, to pa lahko dosežemo le z odpravljanjem temeljnih vzrokov za lakoto.

Posledice, če ne bomo vlagali v dejavnosti odpornosti, bodo odmevale prek meja. Če skupnosti ne bodo usposobljene za prenašanje šokov in stresov, bi to lahko povzročilo povečanje migracij ter morebitno destabilizacijo in konflikte. To nam je pokazala nedavna zgodovina: ko je programu WFP leta 2015 zmanjkalo sredstev za prehrano sirskih beguncev, ti niso imeli druge izbire, kot da zapustijo taborišča in poiščejo pomoč drugje, kar je povzročilo eno največjih begunskih kriz v novejši evropski zgodovini.

WFP s svojim delom, ki spreminja življenja, pomaga graditi človeški kapital, podpira vlade pri krepitvi programov socialne zaščite, stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga, da bolje preživijo nenadne pretrese, ne da bi izgubili vse svoje premoženje.

V samo štirih letih izvajanja programa za povečanje odpornosti v Sahelu so WFP in lokalne skupnosti spremenili 158 000 hektarjev neplodnih polj na območju Sahela v petih afriških državah v kmetijska zemljišča in pašnike. Več kot 2,5 milijona ljudi je imelo koristi od integriranih dejavnosti. Dokazi kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni na sezonske pretrese in imajo boljši dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je zemlja, ki jo lahko obdelujejo. Družine, njihovi domovi, premoženje in polja so bolje zaščiteni pred podnebnimi nevarnostmi. Podpora služi kot varovalo pred nestabilnostjo, saj združuje ljudi, ustvarja mreže socialne varnosti, ohranja zemljišča produktivna in ponuja priložnosti za delo – vse to pomaga prekiniti krog lakote.

Še en primer: vodilni program WFP za mikro zavarovanje – pobuda R4 Rural Resilience – ščiti približno 360 000 kmečkih in pastirskih družin pred podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo pridelke in preživetje v 14 državah, med drugim v Bangladešu, Salvadorju, Etiopiji, Fidžiju, Gvatemali, Keniji, na Madagaskarju in v Zimbabveju.

Hkrati WFP sodeluje z vladami v 83 državah pri krepitvi ali vzpostavitvi nacionalnih varnostnih mrež in socialne zaščite, ki upošteva prehrano, kar nam omogoča, da dosežemo več ljudi kot z nujno pomočjo v hrani.

Vendar samo humanitarna pomoč ni dovolj. Usklajena prizadevanja vlad, finančnih institucij, zasebnega sektorja in partnerjev so edini način za ublažitev še hujše krize leta 2023. Dobro upravljanje je zlata nit, ki drži družbo skupaj in omogoča rast človeškega kapitala, razvoj gospodarstva in blaginjo ljudi.

Svet potrebuje tudi globlje politično udejstvovanje, da bi dosegel ničelno stopnjo lakote. Samo politična volja lahko konča konflikte v krajih, kot so Jemen, Etiopija in Južni Sudan, in brez trdne politične zaveze za zajezitev globalnega segrevanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, se bodo glavni dejavniki lakote nadaljevali.

Vir: World Food Programme, 2023

Prispevek Svetovna prehranska kriza V 2023 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V njem smo Vlado pozvali, da Slovenija podpre bolj konstruktivno začetno stališče Sveta in s svojim glasom podpre splošni pristop, ki bo:

• zagotovil, da bo direktiva zajemala celotno vrednostno verigo, vključno z vplivi na vse deležnike_ce do samega dna vrednostne verige;
• razširil (in ne skrčil) obseg pravic in vplivov, ki jih zajema direktiva, vključno z zagotavljanjem potrebne skrbnosti na področju podnebnih sprememb in s konkretnimi načrti prehoda v trajnostno družbo;
• okrepil določbe o dostopu do pravnega varstva in odpravi ovire, s katerimi se pogosto srečujejo tožniki v primerih, povezanih s kršitvami človekovih pravica in škodo za okolje, ki jih povzroča poslovanje podjetij.

Svet je 1. decembra 2022 sprejel pogajalsko stališče („splošni pristop“) glede direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Zapisali so, da “direktiva o skrbnem pregledu določa pravila o obveznostih velikih podjetij v zvezi z dejanskimi in morebitnimi škodljivimi vplivi njihovih dejavnosti ter dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev na človekove pravice in okolje. Določa tudi pravila o kaznih in civilni odgovornosti za kršitev teh obveznosti. Poleg tega določa, da morajo podjetja sprejeti načrt, s katerim zagotovijo, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s Pariškim sporazumom.” Direktiva bo EU pomagala pri prehodu na bolj podnebno nevtralno in bolj zeleno gospodarstvo, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru in ciljih trajnostnega razvoja OZN, so še poudarili v sporočilu po sprejemu splošnega pristopa.

Vendar je zaradi pritiska Francije, Italije, Španije in Slovaške, ki so zagrozile z blokado, svet finančnih ministrov iz predloga Evropske komisije izbrisal dve pomembni sestavini direktive.

Kot je poročal EuroActiv, so finančni ministri sprejeli manj daljnosežne določbe o odgovornosti za škodo, ki se zgodi v vrednostni verigi podjetja. Poleg tega je bil po prizadevanjih Francije, Španije, Italije in drugih držav zavržen pojem “vrednostne verige” v korist ožje opredeljene “verige dejavnosti”, ki zajema predvsem dobavno verigo podjetij in le zelo omejen del verige, ki se nahaja na koncu proizvodne verige.

Prav tako je francoska vlada je s potezo, ki je med nekaterimi malimi in srednje velikimi državami članicami povzročila veliko nezadovoljstva, dosegla tudi izločitev finančnega sektorja iz področja uporabe CSDDD. To pomeni, da banke ne bi mogle biti odgovorne za kršitve človekovih pravic, ki se zgodijo pri poslovnih dejavnostih, financiranih z njihovimi posojili.

Češko predsedstvo Sveta EU je našlo kompromis, da bi bila vključitev finančnih storitev v področje uporabe zahtev po dolžni skrbnosti za države članice neobvezna. Vendar bi to lahko dejansko povzročilo izključitev finančnih storitev v številnih državah članicah, ki ne želijo tvegati ogrožanja konkurenčnosti svojega bančnega sektorja v EU.

Torej se boj za učinkovito direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti nadaljuje.

Pripravil: AK

Prispevek Ošibitev učinkovitosti pristopa do skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ministri iz Evropske unije, Afrike, Karibov in Pacifika, ki so se 29. novembra zbrali v Bruslju ob priložnosti skupnega sveta ministrov OACPS in EU, so razpravljali o pričakovanjih za to prelomno srečanje. Da bi bil prihodnji okvir uspešen, bo moral vključevati merljive cilje, podprte z zanesljivim okvirom za spremljanje in pregled ter ustreznimi sredstvi za podporo njegovemu izvajanju.

Med COP15 bodo OACPS, EU in UNEP skupaj gostili dogodek na visoki ravni, na katerem bodo razmišljali o izvajanju svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2030.

Izjave

“Veseli me, da smo odločeni sodelovati pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je skupna prednostna naloga in predpogoj za življenje na Zemlji. Na tem področju že dolgo sodelujemo z Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav, ki s številnimi programi podpira države pri zaustavljanju izgube biotske raznovrstnosti. Ob ohranjanju divjih živali in biotske raznovrstnosti si prizadevamo zagotoviti preživetje lokalnih in domorodnih skupnosti. Podvojili smo zunanja sredstva za biotsko raznovrstnost, kar pomeni 7 milijard evrov naložb v varstvo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, zlasti za najbolj ranljive države. Pripravljeni smo nadaljevati sodelovanje s partnerji.” Jutta Urpilainen, komisarka za mednarodna partnerstva

“Milijonu živalskih in rastlinskih vrst od skupno 8 milijonov grozi izumrtje, mnoge od njih v nekaj desetletjih, kar bo prizadelo vse nas, še posebej pa najbolj ranljive. OACPS je s svojimi 79 državami članicami pripravljena zagotoviti, da bodo rezultati konference COP 15 pomembno prispevali k reševanju tega globalnega izziva na področju biotske raznovrstnosti.” Predsednik Sveta ministrov OACPS, Dr. Amery Browne

“COP 15 bo prelomna konferenca, na kateri se bodo svetovni voditelji zbrali, da bi se dogovorili o globalnem varstvu naše biotske raznovrstnosti. Že zdaj smo priča resnemu upadu različnih vrst in čas je, da ukrepamo. Varovanje naših ekosistemov je skupna obveznost človeštva. Veseli nas, da lahko pri reševanju tega globalnega izziva sodelujemo z organizacijo OACPS in njenimi člani.” Predsednik Sveta ministrov EU, Jiři KOZÁK

Ozadje

Milijonu vrst grozi izumrtje. Ker je polovica svetovnega gospodarskega proizvoda odvisna od narave, je zaščita biotske raznovrstnosti predvsem zaščita temeljnih gradnikov, od katerih smo vsi odvisni.

Konferenca ZN o biotski raznovrstnosti Na petnajstem zasedanju Konference pogodbenic (COP-15) Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) bo sprejet globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Okvir zagotavlja strateško vizijo in globalni načrt za ohranjanje, varstvo, obnovo in trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov za naslednje desetletje.

EU in OACPS podpirata več programov na področju biotske raznovrstnosti, ki zajemajo na primer trajnostno upravljanje prostoživečih živali (SWM), izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov (ACPMEA3), znanje in spremljanje zavarovanih območij (Biopama).

Za več informacij

Na spremljevalnem dogodku: Biotska raznovrstnost: ukrepi za globalni jug in za globalni jug 18. decembra

Pripravil AK.

Prispevek EU in OACPS za ambiciozen globalni dogovor za biotsko raznovrstnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na konferenci o spletnem nasilju, s katero se je zaključila tudi dvomesečna ozaveščevalska akcija »Zavajajoči ekran« o spletnem nasilju, je sodelovalo okoli 150 udeležencev in udeleženk, med njimi predstavniki poslancev v libanonskem parlamentu, predstavniki sodstva, nevladnih mednarodnih in lokalnih organizacij, predstavnik oddelka za boj proti spletnemu kriminalu, aktivisti in sodelujoči v projektu.

Občinstvo je v vnaprej pripravljenem posnetku nagovorila tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih Narodov za zaščito otrok pred nasiljem dr. Maalla Mjid (https://youtu.be/Y5peKSU3tPw) (posnetek s podnapisi https://youtu.be/Kq3IVSMXkYA), ki je pozdravila raziskavo o spletnem nasilju, pripravljeno v okviru dvo-mesečne ozaveščevalske akcije, in poudarila, da bo rezultate in priporočila le-te vključila v poročilo o nasilju nad otroki, ki ga bo leta 2023 predstavila Svetu ZN za človekove pravice.

Poleg tega so mladi, sodelujoči v projektu, nastopili s kratko predstavo, katere cilj je bil ozaveščanje o nevarnostih spletnega nasilja, ostali govorniki pa so poudarili, da se je spletno nasilje, katerega žrtve so tako moški kot ženske in otroci ter vse starostne skupine, predvsem v času Covid-19 zelo povečalo, zato je še posebej pomembno ozaveščanje o obstoječi zakonodaji in prijavi primerov spletnega nasilja.

Na konferenci je ena od deklet, sodelujočih v projektu, predstavila tudi glavne zaključke raziskave, ki je nastala na podlagi pogovorov v fokusnih skupinah in rezultatov vprašalnikov, na katere je odgovorilo okoli 600 mladih. Pripravljena študija je pokazala, da večina mladih redno uporablja družbene medije, med njimi jih 40 odstotkov na družbenih medijih objavlja tudi svoje fotografije in širi osebne informacije. 60 odstotkov vprašanih je že bilo izpostavljenih nasilju po spletu, pri čemer so omenili obrekovanje, klevetanje, poniževanje, grožnje in spolno nadlegovanje. 40 odstotkov tistih, ki so bili izpostavljeni nasilju, zaradi tega trpi različne posledice, kot so strah, zaskrbljenost, izolacija, umik, ipd. Kljub temu 85 odstotkov vprašanih ni vedelo, na koga se lahko obrnejo, če so izpostavljeni nasilju po spletu.

Na podlagi izsledkov raziskave so bila pripravljena tudi priporočila, kot so opolnomočenje in ozaveščanje otrok in mladine ter njihovih staršev o varni rabi interneta, izobraževanje staršev, kako spremljati otroke in mlade ter njihovo obnašanje ter kako ukrepati, ko so izpostavljeni elektronskemu nasilju, ozaveščanje otrok, mladine in staršev o načinu prijavljanja spletnega nasilja pristojnim oblastem, zagotavljanje pravne podpore ter psihosocialne podpore otrokom, mladostnikom in staršem, prizadetim zaradi elektronskega nasilja.

Poudarili so tudi pomen sprejetja zakona o spletnem nasilju in strožje kazni ter sprejetje nacionalne strategije za boj proti spletnemu nasilju, vključno z izobraževanji (predavanja v šolah in na univerzah), izdelavo promocijskega materiala, več medijske pozornosti temu problemu itd. Poleg tega so poudarili tudi pomen rednega objavljanja statističnih podatkov o spletnem nasilju in opozarjanja o razširjenosti spletnega nasilja prek medijev in spletnih strani na družbenih omrežij v okviru notranjega ministrstva.

V okviru projekta, ki je potekal skoraj tri leta, so sicer potekale različne aktivnosti psihosocialne podpore in aktivnosti za zaščito ter promocijo pravic žensk in otrok v Libanonu. Na začetku projekta je bila oblikovana in usposobljena skupina deklet, žensk in moških, ki so tekom projekta izvajali izobraževalne delavnice za vrstnike o enakosti spolov, o pomenu izobraževanja deklet, o načrtovanju družine, o reproduktivnemu zdravju itd. Največ poudarka je na ozaveščanju o negativnih posledicah otroških in zgodnjih porok, h katerim se velikokrat zatečejo starši, ki težko zagotovijo hrano in druge vire preživetja za svoje otroke. Na delavnicah je sodelovalo več kot 1200 žensk, tisoč deklet in tisoč moških.

O nasilju po spolu se je izobraževalo tudi voditelje v skupnosti in odločevalce. Več kot 300 jih je sodelovalo na delavnicah, ki so se dotikale različnih vrst nasilja, otroške poroke, konvencije CEDAW, pogovarjali pa so se tudi o njihovi vlogi pri preprečevanju nasilja po spolu.

Strokovno osebje projekta je tekom projekta številnim ženskam in dekletom nudilo tudi psihosocialno podporo, ginekološko oskrbo in nasvete pri načrtovanju družine, v času epidemije Covid-19 pa se je del sredstev projekta porabilo tudi za nakup hrane za najbolj ranljive.

Pripravili: Zavod Emma, Zavod Krog, Development Action without Border – Naba

Prispevek Zavod Krog s partnerji zaključuje projekt »Za njeno prihodnost« v Libanonu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albanija v procesu pristopanja k EU sprejema zakonodajo na področju enakosti spolov za zagotavljanje večje stopnje enakosti. Ta je na papirju zelo napredna, a ostaja velik razkorak med politikami in realnostjo. V času tranzicije so tradicionalna in patriarhalna pravila dejansko pridobila na pomenu, kar je ženske ponovno pahnilo v senco moškega, v dom. To je še posebej prisotno v ruralnih predelih, kot sta Prrenjas in Devoll. Tradicionalni pogledi navkljub zakonom preprečujejo napredek pri enakosti spolov, zato je potrebno izziv naslavljati pri izvoru: vrednotah, normah in neformalnih zakonih. S tem namenom se je projekt FER, ki ga v sodelovanju z lokalnimi partnerji BCCD in Observatory for Children’s Rights izvajajo v Albaniji in ki se počasi zaključuje, osredotočil prav na razloge za ohranjanje neenakosti.

Prvo leto projekta je bilo usmerjeno prav odkrivanju socialnih institucij, to je norm, vrednot in zakonov, ki v Prrenjasu in Devollu zavirata napredek. Raziskava s priporočili je pokazala, da spolni stereotipi in pričakovanja o spolnih vlogah močno krojijo življenje v regiji; 70 % oseb, vključenih v raziskavo, so bile mnenja, da je delitev del med spoloma pravična, čeprav pripelje do realnosti, da moški v 63 % prispevajo glavnino finančnih prihodkov v gospodinjstvu, ženske pa le 8 %, in dojemanja 36 % udeležencev, da za spolni odnos ni potrebno soglasje ženske. Priporočila so bila posredovana odločevalcem na lokalni in nacionalni ravni, o njihovi vsebini pa so potekala srečanja tako z odločevalci, kot tudi z novinarji, politiki, strokovno in širšo javnostjo.

Izhajajoč iz prepoznanih stereotipov, norm in vrednot je bilo drugo leto projekta namenjeno preučevanju povezave med upravljanjem z odpadki in spolom. Potrdila so se predvidevanja, da so ženske v Prrenjasu in Devollu tiste, ki na ravni gospodinjstva skrbijo za odpadke in urejenost okolice, moški pa so tisti, ki sprejemajo odločitve o upravljanju z odpadki. Na podlagi raziskanega so nastala splošna priporočila za regiji kako pripeljati do napredka, tako z okoljskega vidika kot tudi za zmanjševanje neenakosti med spoloma. Oblikovala pa so se tudi priporočila za izvajalce projektov na področju upravljanja z odpadki, kjer je vidik spola le redko vključen v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti, ter priporočila za spodbujanje ekonomskih aktivnosti žensk na področju upravljanja z odpadki. Poročilo s priporočili je dostopno TUKAJ. Ne glede na to, da so odločevalci, s katerimi sta partnerski organizaciji opravili številna srečanja, razumeli vpliv spola na to področje, so potožili, da za tovrstne aktivnosti nimajo za razpolago sredstev.

V zadnjem letu pa so bili napori usmerjeni odkrivanju povezave med varnimi in zelenimi mesti. FER namreč v vseh svojih projektih prepleta okoljske vsebine z doseganjem enakosti spolov. Raziskava je pokazala, da je v občinah Devoll in Prrenjas najpogostejša oblika nasilja spolno nadlegovanje, dekleta in ženske so najpogosteje izpostavile žvižganje ali trobljenje, seksistične komentarje glede izgleda, zasledovanje ali preprečevanje prehoda. Tovrstni dogodki se najpogosteje dogodijo na bolj odročnih in izoliranih območjih. Kot problematični so bili izpostavljeni slaba javna razsvetljava, slab sistem javnega prevoza, ponekod pa tudi nezaupanje v javne institucije.

Raziskave s priporočili, ki so nastale v okviru projekta, so pomembne z več vidikov. Brez poznavanja realnega stanja je nemogoče oblikovati rešitve za doseganje napredka. Če OECD opravlja periodična poročila glede socialnih norm v Albaniji in že obstajajo raziskave o nekaterih varnih mestih v Albaniji, Prrenjas in Devoll v njih še nikoli nista bila vključena. Pri tem je pomembno dejstvo, da so raven demokracije, zastopanost prebivalcev in dostop do storitev v obeh občinah med najnižjimi v Albaniji. Kar se tiče pa raziskave glede upravljanja z odpadki z vidika spola, pa je to prva tovrstna raziskava v Albaniji in šele druga na Balkanu.

Vir: Forum za enakopraven razvoj FER, pripravil AK

Prispevek Forum za enakopraven razvoj zaključuje projekt na temo enakosti spolov v Albaniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Da je globalna pandemija covid-19 razgalila in še poglobila neenakosti (“tisti, ki jim je bilo včeraj dobro, jim je še vedno dobro, tistim, ki gre slabo, se bodo jutri pridružili mnogi novi”) in da podnebne spremembe priganjajo k ukrepom, je poudaril direktor Platforme SLOGA  Albin Keuc, pritrjevali pa so mu tudi drugi udeleženci.

Elvana Zhezha, Balkan Center for Cooperation and Development – BCCD, Albanija, je poročala o nedavni konferenci v Korciji na temo spola, enakosti in vode, ki so se je udeležili predstavniki vlade in nevladnih organizacij, pa tudi skupine mladih. Mnoga dekleta in ženske, še zlasti v ruralnih okoljih, še vedno trpijo zaradi neprimernega dostopa do sanitarnih sistemov in čiste vode. V času pandemije pa je dostop do čiste vode še večjega pomena, je poudarila.

Še podrobneje je o razmerah na terenu poročal John Bolingo, Hope of Children and Women Victims of Violence – HOCW, Uganda. Nanizal je vrsto težav, s katerimi se soočajo ženske in dekleta, ter druge ranljive skupine, v Ugandi. Podnebne spremembe sicer prizadevajo vse, toda ženske in dekleta prizadenejo še bolj. Ko se ljudje zaradi podnebnih sprememb morajo preseliti na nove lokacije, so spet ženske tiste, ki so bolj prizadete. V težkih razmerah starši pogosti mislijo, da bodo svoje hčere zaščitili, če jih čimprej poročijo. Toda dekleta morajo prekiniti šolanje, mlade matere pa pogosto ostanejo same, saj jih možje zapustijo.

V okviru projekta Z refleksijami do pravične in enakopravne bodočnosti so v preteklih mesecih nastali številni prispevki in nekatere so avtorji predstavili v v živo na konferenci.

Anuša Pisanec, Ministrstvo za zunanje zadeve, je na primeru vode in žensk, ki sta na področju naslavljanja vse večjih neenakosti prednostni temi slovenskega predsedovanja EU, ilustrirala pomen  vključenosti žensk v vse faze odločanja, saj jih denimo gradnja vodnjaka najbolj zadeva, poleg tega pa najbolje vedo, kje bi ga bilo najbolj praktično zgraditi. Pojasnila je, da se Slovenija zavzema za celovit pristop k vprašanju vode in izrazila zadovoljstvo, da so bili sprejeta stališča na to temo na ravni EU.

Vrh EU-AU, do katerega naj bi namesto leta 2020 končno prišlo februarja prihodnje leto, bo priložnost za korak naprej proti novemu partnerstvu med celinama, je poudaril Keuc in dodal, da je to priložnost za bolj aktivno vključitev civilne družbe.

Razvojno sodelovanje je pomembno bolj kot kdajkoli, je bil povzetek mednarodne konference, pri čemer pa je treba prvič, zagotoviti civilni družbi več mesta pri odločevalski mizi, in drugič, graditi sodelovanje od spodaj navzgor in podpirati pobude, ki izhajajo iz lokalnih skupnosti in njihovih potreb.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Forum FER: Kako graditi razvojno sodelovanje od spodaj navzgor je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU so se države članice EU dogovorile o stališču Sveta glede predloga proračuna EU za leto 2022. Četudi predlog vsebuje znižanja sredstev v 2022 v vseh ključnih delih proračuna EU, je največje znižanje predvideno v 6. poglavju, ki pokriva “Sosedstvo in svet”.

Kot Svet EU pojasnjuje v sporočilu za javnost, predlagajo Evropskemu parlamentu, v izogib “večjim povečanjem v primerjavi z letom 2021” in da bi “zagotovili realistično zmogljivost črpanja sredstev”, da se del financiranja nekaterih proračunskih vrstic preloži v drugi del obdobja večletnega finančnega okvira 2021–2027.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA Foto: SLOGA

V kolikor se bi Evropski parlament s tem predlogom Sveta EU strinjal, bi največje znižanje sredstev doživel prav novi instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja (NDICI) – Globalna Evropa.

Pooblaščenka slovenske vlade za pogajanja o proračunu EU je v sporočilu za javnost Sveta EU poudarila, da bo imel proračun za naslednje leto “pomembno vlogo pri gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19 in povečanju odpornosti na prihodnje krize.”

Ob tem si je seveda potrebno zastaviti vprašanje, ali je dejansko smiselno zniževati sredstva za programe in projekte na področju razvojnega sodelovanja v državah globalnega Juga, ki nosijo največje breme pandemije. Kot smo že opozorili, je bila v letu 2020 podhranjena desetina svetovnega prebivalstva ali 811 milijonov ljudi. Hkrati vsaki tretji človek ali 2,37 milijarde ljudi nima dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov več kot v letu 2019. Najbolj izpostavljene države so že v letu 2021, kaj šele v letu 2022, potrebne dodatnih sredstev za gospodarsko okrevanje in povečanje odpornosti. Prenašanje proračunskih sredstev v prihodnja leta je v dani situacijo težko opravičljiva.

Da bi bila situacija glede predloga Sveta EU še bolj nenavadna, kažejo tudi reakcije iz znanstveno raziskovalne-sfere, saj predlog Sveta EU predvideva znižanje sredstev za ključni inovativni razvojni program Horizon Europe za 316 milijonov evrov.

Zgodba s tem še ni končana, saj se mora o predlogu Sveta EU izjasniti še Evropski parlament. Postopek je znan: »Svet EU bo svoje stališče uradno sprejel po pisnem postopku, ki se izteče 6. septembra, in ga nato predložil Evropskemu parlamentu. Parlament naj bi se o mandatu za pogajanja o proračunu dogovoril na plenarnem zasedanju od 18. do 21. oktobra. Če se bosta stališči obeh institucij razhajali, se 21-dnevno spravno obdobje začne 26. oktobra in traja do 15. novembra. Če Svet in Evropski parlament do konca tega obdobja ne dosežeta dogovora o proračunu za leto 2022, bo Komisija predlagala drugi predlog proračuna.«

Besedilo: Albin Keuc

Uvodna fotografija: Pixabay

Preberi še druge prispevke Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovensko predsedstvo bo prek razvojnega sodelovanja še naprej krepilo prizadevanja Unije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030 ter zagotavljanje trajnostne in zelene obnove po pandemiji. Slovenija bo delovala v smeri uresničevanja zavez pariškega podnebnega sporazuma ter tako imenovanega evropskega zelenega dogovora, je zapisano v dokumentu.

Posebna pozornost bo namenjena razvojnim in humanitarnim vidikom posledic pandemije s poudarkom na globalnem zdravju ter preskrbi s hrano in na prehranski varnosti. Vlaganje v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanje vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila, je najboljši način za krepitev družbene odpornosti. Posebna pozornost bo namenjena različnim razvojnim vidikom posledic pandemije v okviru novega instrumenta EU za sosedstvo, razvojno ter mednarodno sodelovanje NDICI in prek skupnega pristopa Team Europe.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čimprejšnji zaključek postopkov za sklenitev novega celovitega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov ter Pacifika. Ob rednem odzivanju na zdajšnje in dlje trajajoče humanitarne krize bo pozornost namenjena iskanju inovativnih rešitev in vključevanju digitalizacije, ki je eden izmed temeljev učinkovitega odziva na humanitarne krize, je še zapisano v dokumentu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Voda osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

20181105 SLOGA Komentarji na osnutek Strategije MRS in HP

Prispevek Komentarji na osnutek Strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči  do leta 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na podlagi 16. oktobra 2020 s strani MZZ prejetega osnutka predloga Smernic za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Republike Slovenije, smo na platformi Sloga pripravili usklajen odziv z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami , ki smo ga dne 30. oktobra 2020 posredovali MZZ. Osnutek Smernic je bil obravnavan na delavnici »Enakost spolov v razvojnem sodelovanju – perspektive po Akcijskem načrtu za enakost spolov III«, ki je potekala 20. oktobra 2020 v organizacije platforma Sloga. Pri pripravi odziva je sodelovalo  devet (9) zainteresiranih NVO in še nekaj zainteresiranih posameznikov in posameznic.

Pripravljeni predlogi so bili podani v obliki opredeljenih splošnih vsebinskih komentarjev oz. priporočil, kot tudi v amandmajski obliki kot dopolnitev teksta osnutka Smernic. Kot ključno priporočilo je bilo opredeljeno skladno vključevanje načela enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Slovenije, ki pa more uravnoteženo veljati za vse izvajalce, med temi za nevladne organizacije, ustanove in zasebni sektor. Izpostavljen je bil tudi vidik potrebne krepitve zmogljivosti (so)financerjev, še posebej kako bo potekala presoja ocen vplivov na enakost med spoloma ter morebitna dodatna birokratska obremenitev za same izvajalce.

20201030 SLOGA Prispevek k osnutku Smernic za vključevanje enakosti spolov v MRS in HP

Prispevek Smernice za vključevanje enakosti spolov v razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen te raziskave je oceniti razumevanje, skladnost in pomisleke glede omejevalnih ukrepov EU med upravičenci do razvojnih sredstev EU. Identitete udeležencev raziskave ne bodo razkrite financerju, čeprav se za lažjo analizo podatkov zahteva ime organizacije. Podatki v anketi bodo:

• potrdili, ali režim omejevalnih ukrepov EU predstavlja izziv za izvajanje razvojnih programov in s tem prispeva k nadaljnjemu krčenju civilnega prostora v partnerskih državah EU;
• podprli zagovorništvo pred Evropsko komisijo in drugimi subjekti EU v zvezi z zahtevo po ugodnejši razlagi zahteve EU glede omejevalnih ukrepov za organizacije civilne družbe, ki izvajajo razvojne programe ali programe povezav, ki jih v dolgotrajnih krizah financira GD INTPA ali GD NEAR.

Omejevalni ukrepi (sankcije) EU so politično orodje v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP). Sankcije EU med drugim veljajo za subjekte, ustanovljene po zakonodaji države članice EU, vključno z organizacijami civilne družbe, ki morajo zagotoviti, da se sredstva EU ne preusmerjajo prejemnikom, za katere veljajo EU sankcije. Posebna določba v zvezi z izpolnjevanjem omejevalnih ukrepov je del splošnih pogojev za financiranje razvojnega sodelovanja EU. Upravičenci do nepovratnih sredstev morajo zagotoviti, da podizvajalci, fizične osebe, vključno z udeleženci delavnic in / ali izobraževanj, in prejemniki ne bodo nudili finančne podpore tretjim osebam, ki so na seznamih omejevalnih ukrepov EU.

Več informacij o omejevalnih ukrepih dobite v tem dokumentu.

Naprošamo vas, da anketo izpolnite v imenu svoje organizacije tako, tako da se povežete s partnerskimi organizacijami. Mednarodno delujoče nevladne organizacije, ki so sestavljene kot mreža, se lahko odločijo, da predložijo en odgovor, ki združuje odgovore vseh njihovih članov, če iz njihove strukture izhaja tesna usklajenost procesov in operacij. Nacionalne platforme nevladnih organizacij pa naj na anketo odgovorijo brez posvetovanja s članicami.

Anketa vam bo vzela približno 15 minut, rok za oddajo odgovorov pa je 7. maj 2021.

Prispevek Sodelujte v CONCORDovi anketi o omejitvenih ukrepih EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z razpisom želimo povečati podporo javnosti (s poudarkom na mladih) za odprte, pravične in trajnostne evropske politike, še posebej glede Agende 2030, razvojnega sodelovanja, človekovih pravic in krepitve civilne družbe. V okviru projekta predsedovanje bo posebna pozornost namenjena odpravi neenakosti s poudarkom na enakosti spolov, podnebnih spremembah, pomenu uradne razvojne pomoči (ODA), implementaciji Agende 2030, izboljšanju mehanizmov za skladnost politik za trajnostni razvoj (PCSD) in globalnemu učenju.

Rok za prijavo je 7. maj 2021.

Delež sofinanciranja platforme SLOGA ne sme presegati 8.000 evrov.

Razpisna dokumentacija:

EUPP SLOGA Razpis za NVO – Subgranting

Vsebinska prijava projekta – Subgranting

Stroškovnik – Finančni načrt projekta

Dodatne informacije o razpisu lahko dobite po elektronski pošti.

Prispevek Razpis za inovativne projekte NVO na področju ozaveščanja javnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.