Upadanje ni bilo povsod enakomerno, več skupnosti je sprejelo nepričakovano veliko število prebežnikov. Apila 2020 je bil večji upad, število pa se je zatem ponovno dvignilo.

V prvih desetih mesecih leta 2020 je v EU za azil zaprosilo 390.000 oseb (od tega jih je 349.000 za azil zaprosilo prvič).

Države članice so zmanjšale zaostanke pri nerešenih azilnih zadevah. Konec oktobra 2020 je bilo nerešenih 786.000 zadev, kar je 15 % manj kot konec leta 2019. Kljub temu pa je na ravni EU število zaostalih zadev večje kot število prošenj, ki se vložijo v enem letu, pri čemer so velike razlike med državami članicami. Ugodno je bilo rešenih 43 % prošenj za azil.

Posodobljeni podatki o skupnem prirastu prebivalstva, vključno z zakonitimi migracijami, ki predstavljajo veliko večino migracij v EU, bodo na voljo pozneje letos. Zaradi veljavnih omejitev je pričakovati, da bodo pokazali splošno zmanjšanje migracij.

Prečkanje Sredozemskega morja je še vedno nevarno. Čeprav se je po tej poti v letu 2020 podalo manj ljudi, jih je umrlo oziroma bilo pogrešanih 1 754 (leta 2019 pa 2 095)

Celotno sporočilo

Pripravila: PV

Prispevek Pandemija covid-19 vplivala na migracije v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Besedilo poziva najdete tukaj (.pdf). Rok za prijave se izteče 30. junija 2020.

Vir: CNVOS

Prispevek UNHCR išče strokovnja_injo za postopke mednarodne zaščite iz Slovenije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Z vidika UNHCR, kot nam je povedala predstavnica, je situacija v Sloveniji veliko boljša kot v ostalih državah v regiji. Vendar menimo, da – če sploh – se je bolje primerjati s tistimi državami, ki so na področju integracije beguncev uspešnejše in predvsem bolj naklonjene sprejemanju beguncev kot Slovenija. Predvsem smo veseli, da je z nami svoje izkušnje z integracijo delilo šest žensk in dva moška, ki so v Sloveniji zadnjih nekaj let. Sicer imajo različne osebne situacije in s tem povezane izzive in težave, a so se vsi strinjali, da v Sloveniji begunci izjemno težko najamejo stanovanja. Ne samo, da so cene najemnin (še posebej v Ljubljani) višje, kot si jih lahko privoščijo, temveč iz izkušenj povejo, da jim lastniki stanovanj le-teh sploh ne želijo dati v najem. Omenjene so bile še težave, ki jih imajo otroci v šoli, vključno z medvrstniškim nasiljem, težave odraslih pri izobraževanju, učenju slovenskega jezika, zaposlovanju in na splošno negativen odnos okolice ter občutek nesprejetosti v družbi.”

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Mirovni inštitut organiziral Posvet o integraciji oseb z mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Zaključil se je postopek izbora predstavnice oziroma predstavnika in namestnice oziroma namestnika v Medresorsko strokovno komisijo za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter pravic oseb s priznano mednarodno zaščito.”

Več informacij in sklep o izboru na voljo na spletni strani CNVOS.

Prispevek Znani sta predstavnica NVO in namestnica v Medresorski strokovni komisiji za zagotavljanje pravic s področja mednarodne zaščite je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pri pripravi stališča so sodelovale organizacije: Društvo Odnos – Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Rdeči križ Slovenije, SLOGA – Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, Slovenska filantropija in UNICEF Slovenija, stališče pa podpirajo tudi Amnesty International Slovenije, Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo za nenasilno komunikacijo, Forum za enakopraven razvoj – FER, Mirovni inštitut, Slovenska karitas in Zavod Emma.

Stališča lahko v celoti preberete tukaj: Stališča NVO do strategije migracij

Prispevek Stališča nevladnih organizacij do predloga Strategije vlade RS na področju migracij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Poročilo je rezultat prvega od treh načrtovanih krogov evalvacije – tako imenovana baseline evalvacija, ki obsega 186 kazalnikov z različnih področij integracije. Naslednji evalvaciji se bosta izvajali v 2019 in 2021, po vsakem krogu pa sledi izdaja posameznih nacionalnih poročil in tudi skupnega evropskega poročila, ki primerja pregledane dimenzije integracijskih politik vseh 15 držav, ki sodelujejo v projektu NIEM. Poročilo pokriva stanje do 31. decembra 2016, podatki so bili zbrani v letu 2017, poročilo pa napisano v letu 2018.”

Poročilo se osredotoča na različne aspekte integracije: bivanje, enotnost družine in združitev družine, državljanstvo, nastanitev, zaposlitev, poklicno usposabljanje in izobraževanje, povezano z zaposlovanjem, zdravje, socialno varstvo, izobraževanje, učenje jezika in družbena orientacija, gradnja mostov in pospeševanje sodelovanja.

Več informacij in povezava do celotnega poročila na voljo na spletni strani Mirovnega inštituta.

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Mirovni inštitut objavil poročilo o evalvaciji integracije oseb s priznano mednarodno zaščito in prosilcev za azil je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Strokovna komisija daje mnenja oziroma ugotavlja upravičenost do pravic po Zakonu o mendarodni zaščiti, in sicer do:

• razselitve na zasebni naslov zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov;
• dodatnega obsega zdravstvenih storitev za ranljive osebe s posebnimi potrebami in druge prosilce;
• podaljšanja obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši.

V skladu z načeli demokratičnega izbora bomo postopek izbora predstavnika nevladnih organizacij izvedli tako, kot nalaga Poslovnik za postopek izbora predstavnikov nevladnih organizacij. Več informacij o postopku izborov predstavnikov NVO najdete tukaj.”

Več informacij, navodila za prijavo in podrobneje opisan postopek izbora na spletni strain CNVOS.

Rok za oddajo prijav je 9. april 2019. Podaljšan rok za prijavo je 16. april 2019.

Prispevek Razpis za izbor predstavnikov NVO v Medresorsko strokovno komisijo za zagotavljanje pravic s področja mednarodne zaščite je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Varuh je v razpoložljivi dokumentaciji pogrešal (resno) obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana. Varuh je zato predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci (vključno z njihovimi izjavami), da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev. V delu s tujci je tudi pomembno, da so policisti ustrezno usposobljeni, tudi pri zaznavi oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Varuh opozarja, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljena možnost zaprositi za mednarodno zaščito. Ravnanje slovenskih policistov, na podlagi katerega bi se tujca, ki je v času, ko se je nahajal na slovenskem ozemlju, izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, odstranilo iz Republike Slovenije, brez da bi se mu omogočilo, da se njegova upravičenost do mednarodne zaščite ugotovi v postopku, ki ga zahteva pravni red Republike Slovenije in Evropske unije (in je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve ter ne policije), bi bilo nezakonito. Vendar Varuh na podlagi obstoječe dokumentacije ne more potrditi, da ni bila zaradi ravnanja policistov nekaterim osebam, ki so v juniju 2018 nedovoljeno prestopile državno mejo na območju Policijske postaje Črnomelj, kljub temu, da so izrazile namen podati prošnjo za mednarodno zaščito (kot naj bi zatrjevale same), onemogočena obravnava njihovih osebnih okoliščin v postopku, ki je namenjen ugotavljanju upravičenosti do mednarodne zaščite. Opore za to ne dajejo niti statistični podatki. Ti kažejo na občuten upad namer za mednarodno zaščito v in po mesecu juniju. Vendar bi bila zgolj na podlagi izpostavljenih podatkov vsaka ocena o različnih dejavnikih, ki so lahko vplivali tako na ravnanje tujcev kot tudi policistov in s tem posledično na število zabeleženih namer za podajo prošnje za mednarodno zaščito, prepuščena zgolj ugibanju.

Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve, da se mešane slovensko-hrvaške patrulje izvajajo v skladu s protokolom, sprejetim med notranjima ministrstvoma obeh držav, po mnenju Varuha policistov ne odvezuje obveznosti, da morajo pri svojem delu upoštevati pravice in svoboščine, zagotovljene z našo ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Ravnanje slovenskih policistov, ki tujca, ki se nahaja na slovenskem ozemlju in ga obravnava mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja, preda v obravnavo hrvaškim varnostnim organom (in to celo če je v času, ko se je nahajal v Republiki Sloveniji, izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito), je tako po oceni Varuha v nasprotju s prvim odstavkom 36. člena Zakona o mednarodni zaščiti, na podlagi katerega vlagatelj namere do vložitve prošnje ne sme biti odstranjen iz Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

Varuh tudi meni, da izvajanje sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o vračanju ne sme spodbujati k sprejemanju vprašljivih odločitev glede vrnitve, ki sicer ne bi bile sprejete, če takšnih sporazumov ne bi bilo. Pri tem je pomembno, da policisti postopke vodijo in beležijo na način, ki ne bo dopuščal resnega dvoma, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana.

Varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi izvedena v kratkem roku od časa pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, po potrebi zagotovijo tudi ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo, in jim omogočijo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil, in če želijo, da jim to tudi omogočijo. Po mnenju Varuha so plakati in zloženke pri informiranju tujcev nedvomno koristen pripomoček, pomembno pa je, da so jim dejansko tudi dostopni na mestih, kjer imajo dovolj časa, da se z njihovo vsebino seznanijo.

Državni preventivni mehanizem, ki deluje v okviru Varuha človekovih pravic, tudi meni, da je v prihodnje treba več pozornosti nameniti spremljanju teh postopkov, zlasti pa neodvisni, nepristranski in strokovni obravnavi očitkov zoper policiste, tudi ko gre obravnavo migrantov oziroma beguncev. Seveda ob tem ne gre pozabiti na potrebo po krepitvi zavedanja vloge državljanskega in drugega nadzora nad postopki policistov ter na podlagi ugotovitev stremeti k višanju standardov varstva človekovih pravic v vseh policijskih postopkih.

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij dodaja, da poročilo Državnega preventivnega mehanizma s tematskih obiskov policijskih postaj v Iliriski Bistrici, Metliki in Črnomlju kaže, da bo policijske postopke s tujci ter uresničevanje priporočil Državnega preventivnega mehanizma potrebno še naprej redno spremljati; trenutni način vodenja postopkov s tujci namreč ne daje zagotovil, da so pravice tujcev v celoti spoštovane, in tako možnost t. i. push-backov še vedno ni preprečena.

Na poročilo Varuha človekovih pravic se je odzvala Policija, da vmesna poročila Varuha ne navajajo, da so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti delovanja policije, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje.

Prispevek Ugotovitve preiskave Varuha človekovih pravic o ravnanju policistov s tujci na meji s Hrvaško je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v EU, na Norveškem in v Švici za azil zaprosilo 197.000 oseb, kar je manj kot v enakih obdobjih v zadnjih treh letih. Leta 2017 je bilo vloženih 728.470 prošenj za azil, kar pomeni upad za 44 % v primerjavi z letom 2016, ko jih je bilo 1,3 milijona. Leta 2018 so bile glavne države izvora še vedno Sirija, Irak in Afganistan.

V Sloveniji je leta 2017 za azil zaprosilo 1.475 oseb, kar je 13 % več kot leto poprej. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana, in sicer 39 %.

Prispevek Letno poročilo EASO o stanju na področju azila v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ker Slovenija – sledeč restriktivni politiki Evropske unije – večino prošenj za azil zavrača, je velika večina intervjuvanih negativne odločbe že dobila ali pa jih v kratkem pričakuje. Film tako zajame nek minljiv trenutek, v katerem ljudje, ki iščejo boljša življenja, a se soočajo s hladnim birokratskim odzivom, ki ga življenje ne zanima, premišljujejo svoje usode in svojo negotovo prihodnost.

Dokumentarni film pokaže na problematičnost restriktivne evropske azilne zakonodaje, ki trenutno zmaguje v soočenju s  krhkostjo človeškega življenja.

Film si lahko brezplačno ogledate na povezavi.

Na voljo so slovenski in angleški podnapisi.

Prispevek Negativ – dokumentarni film o prosilcih za azil v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Sloveniji je bilo v 2016 registriranih 1.265 prvih prosilcev za azil, kar je 389-odstotno povečanje glede na leto 2015, ko je bilo registriranih 260 novih prosilcev za azil.

Za mednarodno zaščito je v Sloveniji lani zaprosilo 410 Afganistancev (32 % vseh prosilcev v Sloveniji), 270 Sircev (21 %) in 115 Iračanov (9 %). Podatki Eurostata so zaokroženi na 5 oseb.

Celotni podatki

Prispevek Leta 2016 je za mednarodno zaščito v EU zaprosilo 1,2 milijona ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Italiji imajo po trenutnih pravilih zavrnjeni prosilci za azil pravico do dveh pritožb, kar je dolgotrajen proces. Vlada bo rekrutirala še dodatnih 250 strokovnjakov, ki bodo skrbeli za pospešitev obravnave prošenj prosilcev za azil. Med specialisti bodo sodniki z znanjem s področja migracij. Dekret je začel veljati takoj, a ga mora parlament potrditi v naslednjih dveh mesecih.

V Nemčiji naj bi vzpostavili nov koordinacijski center za izgone v Berlinu. in t. i. izhodne centre, kjer bi zadrževali zavrnjene prosilce za azil v dneh in tednih pred njihovim izgonom. Nemška vlada želi imeti tudi dostop do podatkov na telefonu in SIM-kartic prosilcev za azil. Ta dostop želi vlada uporabiti za preverjanje identitete prosilcev za azil. Vlada med drugim načrtuje tudi povečanje zneska, ki bi ga izplačali ljudem, ki se hitro odločijo za prostovoljno vrnitev v državo izvora.

Nekatere vlade zveznih dežel, ki jih vodijo socialdemokrati, nasprotujejo izgonom Afganistancev, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene. Socialdemokrati namreč menijo, da Afganistan ni varna država, v katero bi se lahko ti ljudje vrnili. Pet nemških zveznih dežel se je tako odločilo, da bo zaustavilo večino izgonov za Afganistance. Od decembra dalje je Nemčija na podlagi oktobrskega sporazuma med EU-jem in Afganistanom v to državo vrnila okoli 60 afganistanskih državljanov.

V zadnjih treh letih je v Italijo prišlo pol milijona prebežnikov, večina Afričanov, ki so jih rešili s prenatrpanih čolnov in ladij v Sredozemskem morju. Medtem ko je Italija leta 2013 sprejela 23.620 prošenj za azil, jih je lani 123.482. Leta 2013 so prošnje povprečno preučevali 167 dni, lani pa 268.

Leta 2015 je prišlo v Nemčijo okoli 890.000 prosilcev za azil. Afganistanci so postali druga največja skupina prosilcev za azil ob Sircih. Leta 2015 jih je v državo prišlo 154.000. Skoraj vsi Sirci prejmejo azil zaradi vojne, ki traja v Siriji.

Foto: EPA

Prispevek Italija in Nemčija želita pospešiti izgon in odločitve o izgonu migrantov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.