Poročilo je dostopno TU.

Prispevek Poročilo ILO o delu od doma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Družine in ženske se v času pandemije COVID-19 soočajo po eni strani s povečanim neplačanim delom, kot je skrb za družino in starejše, po drugi strani pa z izgubo dohodka. Še posebej ranljive so matere samohranilke, ki bremena oskrbe ne morejo deliti in pogosteje delajo za nizke plače in v ranljivih poklicih. Ženske in njihove družine puščajo ukrepi za zajezitev širjenja še dodatno v negotovem položaju. Zato je še toliko bolj pomembno razumeti, v kolikšni meri je udeležba žensk na trgu dela povezana z družinskimi strukturami.

Publikacija, ki temelji na naboru podatkov in novih kazalnikih, ki sta jih razvila Agencija Združenih narodov za ženske (UN Women) in Mednarodna organizacija dela (ILO), kaže, da na udeležbo žensk na trgu močno vpliva delo doma in skrb za družino ter starejše, s čimer se moški na takšen način ne soočajo. Podatki, zbrani pred COVID-19, nudijo vpogled v porazdelitev gospodinjskih in drugih odgovornosti med različnimi vrstami gospodinjstev – vpogled, ki je v tem trenutku kritičen.

Publikacije na voljo v naši spletni knjižnici.

Prispevek Publikacija, ki osvetljuje cilj trajnostnega razvoja 8 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo ugotavlja, da je prišlo v sivi ekonomiji v prvem mesecu krize do 60-odstotnega padca dohodkov delavcev po vsem svetu. To predstavlja 81-odstotni padec v Afriki in Ameriki, v Aziji in Tihem oceanu 21,6%, v Evropi in srednji Aziji pa 70%. Brez alternativnih virov dohodka ti delavci in njihove družine ne bodo mogli preživeti.

Poročilo je na voljo v naši spletni knjižnici.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pa je 27. aprila podala izjavo o Covidu-19 in njegovem vplivu na podjetja in delavce. Oblikovalce politike opominja, da “je treba posebno pozornost posvetiti delavcem, ki niso pogodbeni delavci, začasno zaposlenim in tistim, ki nimajo socialne zaščite in ki delajo v vaših dobavnih verigah”.

Prispevek Stanje dela in delavcev v času  Covida-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih MOD se je število mladih, ki niso niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje povečalo (NEET) s 259 milijonov v 2016 na 267 milijonov v 2019. Napovedujejo, da se bo število NEET še naprej povečevalo do 273 milijonov v letu 2021. Organizacija poudarja, da je potrebno povečati prizadevanja za ustvarjanje dostojnih delovnih mest za naslednjo generacijo.

Dve tretjini tistih, ki so uvrščeni v NEET predstavljajo mlade ženske, ki se soočajo s težavami pri zaposlitvijo dvakrat več kot moški. Razlika med spoloma je najbolj vidna v arabskih državah in v južni Aziji zaradi kulturnih in družbenih značilnosti. V teh delih sveta družbene norme preprečujejo izobraževanje in delo žensk zunaj njihovega doma. Brezposelnost se razlikuje tudi glede na različne regije. V Severni Afriki, na primer, znaša 30%, v Severni Ameriki pa manj kot 9%.

Poročilo ugotavlja, da so razlogi za negotovo prihodnost na trgu delovne sile za mlade različni. Predvsem izpostavljajo izzive pri usposabljanju, pomanjkanju delovne sile, ki izpolnjuje točno določene kvalifikacije za nekatera delovna mesta ter povečano avtomatizacijo, ki ustvarja »prekarno prihodnost na trgu delovne sile« za mlade. Zaradi nadaljnjega tehnološkega napredka so zaposleni mladi med 15. in 24. letom pred večjim tveganjem pri izgubi zaposlitve, v primerjavi s starejšimi zaposlenimi.

Zaposleni, ki so končali določeno usposabljanje so izrazito bolj ranljivi, saj pridobljene veščine, potrebne pri posebnih poklicih po navadi postanejo zastareli, kot pa v primeru splošne izobrazbe. Zato poročilo poudarja, da je potrebno modernizirati programe za usposabljanje, za to da lahko sledijo trendom digitalizacije. Povečano število mladih s terciarno izobrazbo je v nekaterih državah preseglo povpraševanje po delavcih s takšno izobrazbo, in je povzročalo tudi znižane plače diplomantov.

Poročilo priporoča oblikovanje integriranega političnega okvira, ki bo zagotovil podporo mladim, pri pridobivanju delovnih mest. Ključno je, da nove tehnologije pozitivno vplivajo na zaposlovanje mladih in da politike ustvarjajo dostojna delovna mesta, ki bodo mladim zagotovili tudi ustrezno socialno zaščito.

V Sloveniji je bil odstotek mladih, ki niso niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje najvišji v 2015, in je znašal 9,5%. Po tem letu se je odstotek postopoma zmanjševal: 8% v 2016, 6,5% v 2017 in 6,6% v 2018.

Publikacija Global Employment Trends for Youth 2020 se nahaja v naši knjižnici.

Vir: Slovenja 2030

Prispevek Mednarodna organizacija dela opozarja, da se število nezaposlenih in neizobraženih mladih povečuje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.