Gostja kluba bo mag. Ana Mlekuž s Pedagoškega inštituta in vodja izvedbe raziskave »ROKA v ROKI«, srečanje pa bo priložnost tudi za izvedbo in testiranje katere od metod za spodbujanje empatije med učenkami in učenci, ki so bile razvite v okviru projekta KeyCode.

Več o vsebini srečanja tukaj: VABILO Klub GU_27.9.2022

Prispevek Vloga šole pri spodbujanju empatije in vrednot medkulturnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Delavnica bo potekala 22. in 23. septembra preko spleta med 10. in 15. uro.

Je del projekta »Skills4Teams – empowerment of staff for a better performance«, sofinanciranega iz programa ERASMS+ KA2 – strateška partnerstva. Prijavite se lahko preko povezave.

Projektni partnerji: Fundacja Culture Shock (Poljska), Amigos de Europa (Španija), Helix-Social Innovation Hub (Grčija) in Zavod Voluntariat (Slovenija).

Več podrobnosti o delavnicah – Skills4teams_TTL Slovenija

Vabljeni!

Prispevek Spletna delavnica o komuniciranju v medkulturnih kontekstih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V projekt so bili vključeni učiteljice in učitelje ter učenke in učence iz različnih ranljivih družbenih skupin, kot so romski otroci (Makedonija), begunski otroci (Turčija), otroci pripadniki narodnih manjšin (Slovenija) ter otroci iz socialno šibkih družin (Italija) ter otroci migranti in avtisti z Aspergerjevim sindromom( Španija) ter na različne načine uporabili glasbo kot motivacijski faktor pri različnih šolskih predmetih. Romski otroci iz makedonske šole so v projektu ustanovili celo svoje glasbene skupine.

Projekt je vključeval principe globalnega učenja kot sta npr. medkulturnost in kreativno razmišljanje. Smernice smo napisali z namenom ponuditi  gradivo s praktičnimi primeri uporabe glasbe pri različnih predmetih tudi za zunanje učiteljice in učitelje ter omogočiti medpredmetno povezovanje preko glasbe.

S pomočjo projekta smo tako člani NVO kot tudi učiteljice in učitelji pridobili dragocene praktične izkušnje  dela z otroci iz ranljivih družbenih skupin ter tudi praktično dokazali univerzalnost glasbe, ki medkulturno povezuje različne ljudi.

Raziskavo, smernice in video najdete na spletni strani Erasmus+ projekta MUSE in na Facebook strani (v slovenščini in drugih jezikih).

V Erasmus+ projektu MUSE so poleg Društva Bodi svetloba sodelovali še koordinatorska makedonska osnovna šola Bratov Ramiz in Hamid iz romskega naselja Šuto Orizari v Skopju, NVO Roma Rock School iz Skopja, šola Pestalozzi iz Italije, NVO Aval Asperger iz Španije ter direktorat izobraževanja za področje Kecioren v Ankari iz Turčije. V slovenske aktivnosti projekta MUSE smo vključili Osnovno šolo Livada iz Ljubljane.

Prispevek Z glasbo do večje motivacije in znanja v medkulturnem okolju ranljivih družbenih skupin je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Če bi bil rad pravi Slovenec, potem moraš na Triglav!« je rekla ona in on je izziv sprejel!  Tako se glasi napovednik šestega Vamo tamo posnetka, danes objavljenega na istoimenskem Youtube kanalu.

In kdo sta Klara in Miroslav? Sta avtorja duhovitega dolenjskega vloga, ki skozi medsebojne izzive dokazujeta, da je večkulturnost zabavna in dobrodošla. Klara Golič prihaja z Uršnih sel in je, kot pravi, »Dolenjka od nekdaj«, medtem ko se je Miroslav Strniša iz rojstne srbske Sremske Mitrovice v dolenjsko prestolnico preselil pred dobrima dvema letoma. Zdaj sta oba Novomeščana, nujni poti pa sta se prvič križali na DRPD Novo mesto.
DRPD tudi z vrsto projektov in programov skrbi za integracijo priseljencev, strpnost, medkulturno sožitje in bolj vključujočo družbo za vse. Kako tovrstno poslanstvo približati tudi mladim, ki večino informacij dobijo na spletu? »Žal je na internetu tudi veliko nestrpnosti in lažnih novic, mladi pa radi spremljajo avtorje različnih  vlogov ali vplivneže. Zato smo si zamislili dolenjski vlog pozitivnih sporočil in medkulturne zabave. Tik ob izteku lanskega leta je nastal Vamo tamo, posnetki pa si sledijo vsakih 14 dni. Prvi odzivi so nas več kot presenetili,« je povedala soavtorica Mirjana Martinovič iz DRPD.

Največja uspešnica – čevapčiči

Že prvi izziv Klare in Miroslava, ko sta morala zapeti nekaj slovenskih in srbskih popevk, si je ogledalo okoli 1.500 ljudi, številke pa le še rastejo. V naslednjih vlogih je morala Klara poskusiti in prepoznati več vrst čevapčičev, igrala sta otroško igro ‘Ime, predmet, mesto …’, a zamenjala materna jezika, se šemila ob pustu itd.

»Skratka, pred Triglavom se je Klara Miroslavu ‘maščevala’ za čevapčiče in je moral prepoznati pet vrst štrukljev, pri čemer je prvič okusil pehtran. Njegovo navdušenje nad to slovensko kulinarično specialiteto si je do sedaj ogledalo že več kot 5.500 ljudi,« je zadovoljna Martinovičeva, ki poudarja, da Vamo tamo ni zgolj za mlade, ampak si prizadevajo, da ga mladi tudi soustvarjajo. Sodelujejo s študenti medijske smeri Višje Ekonomske šole Novo mesto, njihova vrata pa so odprta tudi za ostale, ki jih zanima snemanje, režija, montaža in soustvarjanje video posnetkov.

Vamo tamo ekipa gledalce in gledalke vabi, da se naročijo na spremljaje njihovih posnetkov in jim med komentarji predlagajo nove izzive za Klaro in Miroslava, sicer pa imajo v načrtih še učenje ljudskih plesov, intervjuje z zanimivimi Novomeščani iz različnih kultur ipd.

Youtube kanal Vamo tamo DRPD ustvarja ob podpori Mestne občine Novo mesto, Urada za mladino in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na Vamo tamo se lahko naročite TU.

Prispevek Vamo tamo, Youtube kanal medkulturne zabave je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

1. Analiza migracijskih in integracijskih politik
2. Zagotavljanje povratnih informacij realnega stanja na terenu
3. Aktiviranje vloge raziskovalnega dela pri oblikovanju priporočil za premostitev vrzeli med sprejetimi politikami njihovim izvajanjem.

Zaključni dogodek programa je odprt za nove udeležence in zainteresirano javnost, ki bo potekal 31. avgusta 2020, med 10. in 13. uro, na Kotnikovi ulici 28, Ljubljana, velika konferenčna dvorana.

10.00 do 11.30: Delo v fokusnih skupinah o ključnih ugotovitvah glede migracij in integracijske politike:

a) Vključevanje načela enakosti spolov v politike migracij in integracije

b) Oblikovanje raziskav glede na priporočila o obstoječem razkoraku med politikami in njihovo izvedbo.

12.00 do 13.00: Razprava o ugotovitvah in rezultatih izvajanja integracije v okviru globalizacije in migracij ter priprava osnutka za priporočila odločevalcem

13.00: Medkulturna pogostitev

Delovni jezik bo angleščina s kulturno mediacijo in prevajanjem med arabščino in angleščino.

Vabljeni, da se nam pridružite. Za prijavo pošljite na samar.mediator@gmail.com podatke:

• Ime in priimek
• Podtema, ki vas zanima
• Posebne prehranske potrebe, če jih imate

Projekt sofinancira EU.

Prispevek Delavnica „Vključevanje v času globalizacije“ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na uposabljanju boste pridobili praktične medkulturne veščine in izboljšali svoje razumevanje medkulturnih kompetenc ter soznali, kako se pogovarjati in obravnavati medkulturne priložnosti in izzive.

Usposabljanja se lahko udeležijo prebivalci ene izmed 42 evro-sredozemskih držav; tisti, ki delajo v mednarodnem in / ali medkulturnem okolju; tisti, ki želijo povečati svoje znanje o medkulturni komunikaciji in razumevanju nje; tisti, ki želijo poslušati in deliti ideje o raznolikosti, kulturi in medkulturnih srečanjih.

Usposabljaje je brezplačno in bo potekalo v angleškem jeziku. Lahko se ga udeleži največ 24 udeležencev, potekal pa bo v angleškem jeziku.

Rok za prijave je 11. junij 2020.

Več.

Prispevek Usposabljanje za krepitev medkulturnih kompetenc je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namenjeno je vodstvenim delavcem, učiteljicam in učiteljem, svetovalnim delavkam in svetovalnim delavcem ter drugim zaposlenim v šolah, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, ki prihajajo iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.

Med izvajalkami usposabljanja bodo strokovne delavke, ki izvajajo vsebine in neposredne aktivnosti z otroki priseljenci in njihovimi starši ter imajo na področju vključevanja priseljencev dobre prakse.

Udeležba na usposabljanju je brezplačna. Celoten program je na voljo tukaj.

Več informacij in prijavnico najdete na medkulturnost.si. Število mest je omejeno, prijave sprejemajo najkasneje do 21. februarja 2020. Oddate jo preko spletne prijavnice.

Opozorilo: prosta mesta so na voljo le 4. marca 2020. Razpoložljiva mesta za 5. marec so že zasedena!

Za dodatne informacije se lahko obrnete na mojca.jelen-madrusa@guest.arnes.si ali pokličite 051 604 088.

Prispevek Usposabljanje: Prakse uspešnega vključevanja otrok priseljencev v osnovni šoli je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodne migracije vse bolj karakterizirajo transnacionalne dinamike, ki ustvarjajo močne povezave med različnimi kraji in kulturami in vplivajo posebej na poti in prostore urbane migracije. Na www.migrantour.eu lahko evropske_i državljanke_i vseh generacij, turistke_i, študentke_i in kdorkoli z dovolj radovednosti odkrije veliko skrivnosti skozi besede migrantov_k, velikih in majhnih skrivnosti – ki so neznane celo domačinom_kam, ki tam živijo celo življenje.

Medkulturne ture potekajo v Bruslju, Firencah, Genovi, Lizboni, Ljubljani, Milanu, Neaplju, Parizu, Rimu in Torinu, veliko aktivnosti je namenjenih:

• zagotavljanju aktivne participacije novo prispelih, begunk_cev in iskalcev_k azila v izobraževalnih aktivnostih in v kulturnem življenju mest (usposabljanje za pripovedovanje zgodb, “ture dobrodošlice”, pričevanja, delavnice v šolah itd.);
• boju proti stereotipom na nacionalni in evropski ravni skozi izboljšanje izobraževalnih dejavnosti (medkulturni sprehodi za študentke_e, skupine mladih, učitelje_ice, izobraževalce_ke, starše, novinarje_ke, socialne delavke_ce, zaposlene v javni upravi, itd.);
• razširjanju Migrantour kot inovativnega in trajnostnega orodja za medkulturno integracijo in izobraževanja z namenom spremeniti sprejemanje migrantov_k v priložnosti za prihodnjo družbo.

Več o projektu lahko preberete tukaj.

Vir: Terra Vera

Prispevek Migrantour medkulturne ture gradijo mostove za aktivno participacijo migrantov_k je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodnega dogodka v Novem mestu se je udeležilo kar 7 držav – 3 iz EU (Slovenija, Hrvaška in Italija) in 4 ne-članice Evropske unije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Srbija), skupno pa bo v projekt vključenih preko 280 državljanov. Dogodek je organiziralo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.

“Europe is Cool” je namenjen podpori in spodbujanju temeljnih evropskih vrednot ter krepitvi partnerskega sodelovanja. Projekt želi državljanom približati politike, vrednote in institucije EU. Konferenca “Evropa je kul” se je odvila z namenom podpore in promocije solidarnosti kot temeljnih vrednot Evropske unije. V okviru razprave o Evropski solidarnostni enoti se je razpravljalo tudi o vključevanju migrantov na ravni Evropske unije.

Posebno pozornost je konferenca namenila tudi enakim možnostim za vse ter migracijski politiki na ravni EU. V okviru dogodka se je odvil tudi terenski obisk institucij s primeri dobre prakse v Ljubljani. Sočasno se med Festivalom migrantskega filma prikazujejo tudi dokumentarni filmi nekaterih partnerjev.

En del konference je bil posvečen tudi evropskemu letu kulturne dediščine 2018 ter medkulturnemu dialogu. V razpravo so se vključili tudi ugledni slovenski umetniki in pisatelji. V času dogodka je potekal mednarodni sejem kultur in kulinarični sejem “Evropa je kul”.

Pomemben poudarek je bila tudi tema sodelovanja – državljanov in regionalnemu sodelovanju. V okviru dogodka je za občinske uradnike potekala tudi okrogla miza o načinu delovanja za medsebojno sodelovanje oziroma mreženje.

Vsi vsebinski poudarki konference so želeli spodbujati evropsko državljanstvo, mir in blaginjo narodov, krepiti državljansko udeležbo, spodbujati solidarnost  v času krize, krepiti medkulturni dialog in sobivanje ter se zoperstaviti stigmatizaciji priseljencev in ostalih manjšinskih skupin.

Poseben pečat je dogodku dal obisk novoizvoljenega slovenskega poslanca Evropskega parlamenta, Milana Brgleza, ki je predstavil delo, vloge in ključni pomen tega organa za Evropsko unijo. Dogodek se je sklenil s podpisom dogovora o nadaljnjem sodelovanju projektnih partnerjev.

Projekt bo posredno, skupaj s prvo informacijsko kampanjo »Mi smo Evropejci«, ki je potekala v obliki mednarodnega kviza o politikah in institucijah EU v 7 državah, dosegel kar 20.000 udeležencev. S projektnimi aktivnostmi se krepi in spodbuja državljane članic in ne-članic EU, da se aktivno vključujejo v oblikovanje politik EU. Vsi udeleženci konference v Novem mestu so bili tudi gostje, sedaj že tradicionalnega, Tedna kultur, ki spodbuja medkulturni dialog in sobivanje različnih kultur pri nas.

Vir: DRPD NM

Prispevek Solidarnost, migracije, aktivno državljanstvo, prostovoljstvo – kako kul je Evropa? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Antropologija pozna ta pojav, dokazovanja prevlade, politične in vojaške moči preko ženskih teles. Evropa je ranjena in podvržena nevarnostim, a vsak maščevalen ukrep, ki ni posameznikov, temveč formalen in na ravni države, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. A eno ostaja, muslimani so največje žrtve ekstremizma.

Hidžab ima zelo močno simboliko, muslimankam daje identiteto, jih osvobaja zahodnokulturnega imperializma in prevlade. Čutijo se kot unikatno bitje, saj tovrstno oblačilo izraža pogum, moč in osebnost.

Komercializacija ženske golote je pri nas velika. Pravila oblačenja so značilnost vsakega civilizacijskega okolja, v skladu z univerzalnim načelom, da se naša svoboda končuje tam, kjer se začne svoboda drugega.

O boljšem in pravičnejšem svetu morajo sanjati ključni ljudje. Še preden zaspijo, pa jim je potrebno vcepiti, da je zahodna kultura res preplavila svet, toda ideje liberalizma in predvsem individualizma imajo v drugih civilizacijah zelo malo odziva. Nekomu v imenu vrednot evropskega sekularizma ukazovati, naj se sleče, je podobno, kot nekomu v imenu islama ukazovati, naj se popolnoma zakrije. Če bi namesto pasti čustvenih in prvinskih odzivov, uporabili znanje, izkušnje in intelekt, bi oblačilno prakso muslimank zelo cenili.

Hidžab različnim ljudem predstavlja različne stvari, nekaterim predanost, drugim svobodo, nekaterim podrejenost, drugim zatiranost. Meni osebno pa orodje za socialno participacijo in aktivacijo v javnem življenju ter širši družbi ne da bi ogrozila svoje vrednote.

Hidžab sem kot simbol dostojanstva začela nositi pred petnajstimi leti, kar je bila ena najboljših življenjskih odločitev in investicij. Muslimanke so v Sloveniji v svojih oblačilnih praksah zelo prikrajšane, saj ne obstaja niti ena trgovina, ki bi se ukvarjala s prodajo tovrstnih oblačil. Islamska oblačilna praksa pa ni homogena. Deluje kot komunikacijska koda, ki tvori identiteto nosilke. Smo težko zaposljive, delodajalci se ne odločajo za zaposlitev ženske, ki nosi hidžab, ne glede na njeno izobrazbo, kvalifikacije in kompetence.

Ob porastu islamofobije, tudi v Sloveniji, muslimanke postajamo ogrožene. Dokler se bodo ustvarjali zakoni o nas brez nas, me noben zakon in sprejeta strategija ne bosta presenetila. Ker ne spim in ne hodim naokoli z zaprtimi očmi, budno spremljam vse politične scenarije. Ob številnih in kar vsakodnevnih grožnjah, ki jih prejemam, sporočam, da bo sovražnika potrebno iskati drugje, predvsem in najprej v sebi.

Nekdo mora razložiti razliko med zdravim patriotizmom in nezdravim nacionalizmom, drugače nas bodo prekrili populizem, nacionalizem in agresija do vsega tujega.

Slovenci smo bipolarni, na eni strani hočemo ohraniti načelo spoštovanja in privlačnosti, na drugi pa čutimo islam in muslimane kot popolnoma nasprotne vrednotam enakopravnosti med spoloma in osebni svobodi. Ne definiramo več  ekonomskih razlik, ki terjajo življenja, niti političnih, ki podpisujejo poboje in genocide. Najpomembnejše so nam kulturne razlike, hidžab postaja nacionalna nevarnost, barva kože ogroža prihodnost …

Vsak človek si utira svoje mesto v družbi, a le pod pogojem, da je svoboden. Muslimani na evropskih tleh sobivamo že stoletja in še vedno smo obravnavani kot tujci. Musliman je tisti, ki je danes prišel od nekod in jutri ostane za vedno. Kar predstavlja spolzek teren za socialno vključevanje najbolj ranljivih in najbolj ogroženih. Ljudje bežijo pred vojno in se v mirni ter demokratično opevani Evropi soočijo z novo. Veliko bolj zahrbtno.

Faila Pašić Bišić, Človekoljubno dobrodelno društvo UP

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Prispevek Razmišljanje: Ostati ženska v času zla je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S pomočjo videospota bo Slovenska filantropija od Prešernovega rojstnega dne, 3. 12. 2017 do božiča s SMS donacijami zbirala sredstva za vključevanje otrok beguncev.

Sporočila SMS s ključno besedo NARODI5 bodo donatorji lahko pošiljali na številko 1919 in s tem prispevali 5 EUR zapomoč otrokom beguncem pri vključevanju v družbo.

Prispevali bodo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1 Slovenija, Telemacha in T-2. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani www.filantropija.org. Telekom Slovenije, Izimobil, A1 Slovenija, Telemach in T-2 se v celoti odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS sporočil.

Prispevek Žive naj vsi narodi! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.