Z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano se sooča rekordnih 349 milijonov ljudi v 79 državah – leta 2021 jih je bilo 287 milijonov. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo COVID-19 se je število ljudi povečalo za 200 milijonov. Več kot 900.000 ljudi po vsem svetu se bori za preživetje v razmerah, podobnih lakoti. To je desetkrat več kot pred petimi leti, kar je zaskrbljujoče hitro povečanje. Potreben je takojšen odziv. Svetovna skupnost ne sme neizpolniti obljube, da bo do leta 2030 odpravila lakoto in podhranjenost.

Program WFP se sooča z več izzivi – število akutno lačnih ljudi se še naprej povečuje s hitrostjo, ki ji financiranje verjetno ne bo kos, medtem ko so stroški zagotavljanja pomoči v hrani zaradi povišanja cen hrane in goriva rekordno visoki.

Neizpolnjene potrebe povečujejo tveganje lakote in podhranjenosti. Če ne bodo na voljo potrebna sredstva, bo treba plačati izgubo življenj in izničenje težko pridobljenih razvojnih dosežkov.

• Skupaj lahko preprečimo najhujše oblike podhranjenosti, pravi David Beasly, izvršni dorektor WFP.

Toda zakaj je svet bolj lačen kot kdaj koli prej?

To izjemno krizo lakote je povzročila smrtonosna kombinacija različnih dejavnikov.

Konflikti so še vedno največji dejavnik lakote, saj 60 odstotkov lačnih ljudi na svetu živi na območjih, ki so jih prizadele vojne in nasilje. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti spodbujajo lakoto, saj ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove, uničijo njihove vire dohodka in uničijo gospodarstva držav.

Podnebna kriza je eden od glavnih vzrokov za strmo naraščanje lakote v svetu. Podnebni pretresi uničujejo življenja, pridelke in sredstva za preživljanje ter spodkopavajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Lakota bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo sprejel takojšnjih podnebnih ukrepov.

Svetovne cene gnojil so se povzpele še hitreje kot cene hrane, ki same ostajajo na desetletnem vrhu. Posledice vojne v Ukrajini, vključno z višjimi cenami zemeljskega plina, še dodatno ovirajo svetovno proizvodnjo in izvoz gnojil – zmanjšale so se zaloge, zvišale cene in grozi zmanjšanje pridelka. Visoke cene gnojil bi lahko sedanjo krizo cenovne dostopnosti hrane spremenile v krizo razpoložljivosti hrane, ob zmanjšanju proizvodnje koruze, riža, soje in pšenice v letu 2022.

Stroški so prav tako rekordno visoki: mesečni stroški poslovanja WFP so za 73,6 milijona USD višji od povprečja za leto 2019, kar je osupljivo povečanje za 44 odstotkov. Z dodatnimi sredstvi, ki se zdaj porabijo za operativne stroške, bi prej en mesec nahranili 4 milijone ljudi. V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno z zmanjšanjem obrokov, da bi lahko dosegel več ljudi. To pomeni, da je treba lačnim vzeti, da bi nahranili stradajoče.

Od srednjeameriškega suhega koridorja in Haitija prek Sahela, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in nato proti vzhodu do Afriškega roga, Sirije, Jemna in vse do Afganistana konflikti in podnebni pretresi milijone ljudi spravljajo na rob lakote.

Lani je svet zbral izjemna sredstva – samo za WFP je bilo namenjenih rekordnih 14 milijard ameriških dolarjev – za reševanje svetovne prehranske krize brez primere. V državah, kot je Somalija, ki je bila na robu lakote, je mednarodna skupnost stopila skupaj in uspela rešiti ljudi. Vendar pa ni dovolj, da bi ljudi le ohranili pri življenju. Moramo iti še dlje, to pa lahko dosežemo le z odpravljanjem temeljnih vzrokov za lakoto.

Posledice, če ne bomo vlagali v dejavnosti odpornosti, bodo odmevale prek meja. Če skupnosti ne bodo usposobljene za prenašanje šokov in stresov, bi to lahko povzročilo povečanje migracij ter morebitno destabilizacijo in konflikte. To nam je pokazala nedavna zgodovina: ko je programu WFP leta 2015 zmanjkalo sredstev za prehrano sirskih beguncev, ti niso imeli druge izbire, kot da zapustijo taborišča in poiščejo pomoč drugje, kar je povzročilo eno največjih begunskih kriz v novejši evropski zgodovini.

WFP s svojim delom, ki spreminja življenja, pomaga graditi človeški kapital, podpira vlade pri krepitvi programov socialne zaščite, stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga, da bolje preživijo nenadne pretrese, ne da bi izgubili vse svoje premoženje.

V samo štirih letih izvajanja programa za povečanje odpornosti v Sahelu so WFP in lokalne skupnosti spremenili 158 000 hektarjev neplodnih polj na območju Sahela v petih afriških državah v kmetijska zemljišča in pašnike. Več kot 2,5 milijona ljudi je imelo koristi od integriranih dejavnosti. Dokazi kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni na sezonske pretrese in imajo boljši dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je zemlja, ki jo lahko obdelujejo. Družine, njihovi domovi, premoženje in polja so bolje zaščiteni pred podnebnimi nevarnostmi. Podpora služi kot varovalo pred nestabilnostjo, saj združuje ljudi, ustvarja mreže socialne varnosti, ohranja zemljišča produktivna in ponuja priložnosti za delo – vse to pomaga prekiniti krog lakote.

Še en primer: vodilni program WFP za mikro zavarovanje – pobuda R4 Rural Resilience – ščiti približno 360 000 kmečkih in pastirskih družin pred podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo pridelke in preživetje v 14 državah, med drugim v Bangladešu, Salvadorju, Etiopiji, Fidžiju, Gvatemali, Keniji, na Madagaskarju in v Zimbabveju.

Hkrati WFP sodeluje z vladami v 83 državah pri krepitvi ali vzpostavitvi nacionalnih varnostnih mrež in socialne zaščite, ki upošteva prehrano, kar nam omogoča, da dosežemo več ljudi kot z nujno pomočjo v hrani.

Vendar samo humanitarna pomoč ni dovolj. Usklajena prizadevanja vlad, finančnih institucij, zasebnega sektorja in partnerjev so edini način za ublažitev še hujše krize leta 2023. Dobro upravljanje je zlata nit, ki drži družbo skupaj in omogoča rast človeškega kapitala, razvoj gospodarstva in blaginjo ljudi.

Svet potrebuje tudi globlje politično udejstvovanje, da bi dosegel ničelno stopnjo lakote. Samo politična volja lahko konča konflikte v krajih, kot so Jemen, Etiopija in Južni Sudan, in brez trdne politične zaveze za zajezitev globalnega segrevanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, se bodo glavni dejavniki lakote nadaljevali.

Vir: World Food Programme, 2023

Prispevek Svetovna prehranska kriza V 2023 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Svetovni indeks lakote (GHI) za leto 2022 nas sooča z mračno resničnostjo. Zaradi strupene mešanice konfliktov, podnebnih sprememb in pandemije COVID-19 so milijoni ljudi že bili izpostavljeni prehranskim cenovnim šokom, kar jih je naredilo samo še bolj ranljive za nadaljnje krize. Danes pa vojna v Ukrajini s posledicami za svetovno oskrbo s hrano, gnojili in gorivi ter njihove cene spreminja krizo v katastrofo.

Hkrati pa hitrost in resnost svetovne prehranske krize odražata dejstvo, da je na milijone ljudi že živelo na negotovem robu lakote, kar je dediščina preteklih neuspehov pri vzpostavljanju pravičnejših, trajnostnih in odpornih prehranskih sistemov. Letošnje poročilo se zato osredotoča na preoblikovanje prehranskih sistemov in lokalno upravljanje.

Po podatkih GHI za leto 2022 je lakota v petih državah – Srednjeafriški republiki, Čadu, Demokratični republiki Kongo, Madagaskarju in Jemnu – na alarmantni ravni, v štirih dodatnih državah – Burundiju, Somaliji, Južnem Sudanu in Siriji – pa začasno velja za “alarmantno”. Kot resno se na podlagi rezultatov GHI za leto 2022 ocenjuje stanje lakote v nadaljnjih 35 državah. Za pregled kliknite na zemljevid.

Ključna sporočila

• Po podatkih GHI iz leta 2022 je globalni napredek v boju proti lakoti v zadnjih letih večinoma stagniral.
• Razmere se bodo verjetno še poslabšale zaradi sedanjega navala prekrivajočih se svetovnih kriz – konfliktov, podnebnih sprememb in gospodarskih posledic pandemije COVID-19 -, ki so vse močni dejavniki lakote. Vojna v Ukrajini je še dodatno povečala svetovne cene hrane, goriv in gnojil ter lahko prispeva k pomanjkanju hrane leta 2023 in pozneje.
• Te krize se pojavljajo poleg temeljnih dejavnikov, kot so revščina, neenakost, neustrezno upravljanje, slaba infrastruktura in nizka kmetijska produktivnost, ki prispevajo h kronični lakoti in ranljivosti. Na svetovni ravni ter v številnih državah in regijah sedanji prehranski sistemi niso primerni za reševanje teh izzivov in odpravo lakote.
• Afrika južno od Sahare in južna Azija sta regiji z najvišjo stopnjo lakote in sta najbolj ranljivi za prihodnje pretrese in krize. Tako kot v drugih regijah sveta je tudi v teh regijah napredek v boju proti lakoti zastal, kar je še posebej zaskrbljujoče glede na to, da so v teh regijah nujno potrebne izboljšave.
• Brez večjih premikov niti svet kot celota niti približno 46 držav do leta 2030 predvidoma ne bo doseglo niti nizke stopnje lakote, merjene z indeksom GHI. Med njimi je 44 držav, ki se imajo trenutno resno ali zaskrbljujočo stopnjo lakote. Dvajset držav z zmerno, resno ali zaskrbljujočo lakoto ima višje rezultate GHI za leto 2022 kot rezultate GHI za leto 2014, ki je zadnje zgodovinsko referenčno leto za rezultate GHI v tem poročilu. Te države so v različnih svetovnih regijah, ne le v tistih z največjo splošno lakoto.
• Stopnje lakote in podhranjenosti se znotraj držav zelo razlikujejo. Tudi v regijah in državah z dobrimi rezultati so še vedno žarišča nezanesljive preskrbe s hrano in prehrane, kjer so potrebna večja in ciljno usmerjena prizadevanja. Podrobnejši pregled podatkov znotraj držav in uspešnost obstoječih prizadevanj za boj proti lakoti lahko pomaga usmerjati programe in politike tako, da bodo koristili najbolj ogroženim državam. specifičnim skupinam prebivalstva, ki jih najbolj potrebujejo.

Preobrazba prehranskih sistemov in lokalno upravljanje

Letošnje poročila prinaša posebno poglavje, ki ga je pripravila Danielle Resnick z Brookings Institution in IFPRI, ki se osredotoča na pomen upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni in navaja primere, v katerih državljani najdejo inovativne načine, kako od nosilcev odločanja zahtevati odgovornost za obravnavanje negotovosti glede hrane in prehranske varnosti.

Ključna sporočila

• V globalnem prehranskem sistemu, ki ni uspel trajnostno odpraviti revščine in lakote, državljani iščejo inovativne načine za izboljšanje upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni, pri čemer so nosilci odločanja odgovorni za reševanje problematike negotovosti preskrbe s hrano in prehrane ter lakote.
• Nedavni trend decentralizacije vladnih funkcij je lokalnim oblastem omogočil večjo avtonomijo in oblast, tudi nad ključnimi elementi prehranskih sistemov. V nestabilnih državah pa imajo lokalni ali neformalni viri upravljanja, kot so tradicionalne oblasti, morda večjo verodostojnost pri skupnostih. Vendar pa so v številnih državah prostori civilne družbe podvrženi vse večji represiji, kar državljanom preprečuje, da bi uveljavljali in uresničevali svojo pravico do primerne hrane.
• Državljani uporabljajo številna orodja, vključno s sistemi za sledenje vladnih proračunov in izdatkov, skupnostnimi ocenami (community scorecards) uspešnosti lokalnih oblasti ter vključujoča orodja, ki omogočajo oblikovanje večstranskih platform, ki vključujejo različne lokalne akterje, vključno z vladnimi uradniki, skupnostmi in zasebnim sektorjem, v načrtovanje politik.
• Lokalni ukrepi lahko državljanom pomagajo pri uresničevanju pravice do hrane, vendar se te pravice le-ti pogosto ne zavedajo, tudi če je zapisana v nacionalni zakonodaji. Zato je pomembno, ne samo da se lokalne oblasti zavedajo svojih odgovornosti, temveč tudi zavedanje državljanov o njihovih pravicah.
• Glede na raznolikost okolij lokalnih oblasti – kjer se lahko stopnje moči lokalnih oblasti, civilnega prostora in šibkosti države zelo razlikujejo – morajo biti prizadevanja za upravljanje dobro prilagojena razmeram in zmogljivostim na terenu. Spodbudno je, da so primeri opolnomočenja vidni tako v krhkih okoljih z visoko stopnjo družbene razdrobljenosti kot tudi v stabilnejših okoljih z daljšo tradicijo lokalne demokracije.
• Motivirano in dosledno lokalno vodstvo je ključnega pomena za trajnost lokalnih ukrepov. Spodbujanje takega vodenja lahko vključuje izobraževanje lokalnih uradnikov ali spodbujanje nevladnih lokalnih šampionov.
• Lokalne skupnosti, v katerih je lakota največja, bodo imele največje koristi od izboljšane odgovornosti, vendar pogosto živijo v okolju s šibkim ali slabim upravljanjem, visoko stopnjo razseljenosti in pomanjkanjem varnosti. Prizadevanja razvojnih partnerjev za krepitev lokalnih prehranskih sistemov v teh okoljih zahteva več časa in in prožnejšo uporabo virov.

Vrednost GHI kot sestavljenega indeksa

Globalni indeks lakote (GHI) je orodje, zasnovano za celovito merjenje in spremljanje lakote na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. Rezultati GHI se izračunajo vsako leto, da bi ocenili napredek in nazadovanje v boju proti lakoti. Namen indeksa GHI je povečati ozaveščenost in razumevanje boja proti lakoti, omogočiti primerjavo ravni lakote med državami in regijami ter opozoriti na tista območja sveta, kjer je raven lakote najvišja in kjer so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo lakote.

Merjenje lakote je zapleteno. Da bi informacije GHI uporabljali čim bolj učinkovito, je treba razumeti, kako se rezultati GHI izračunavajo ter kaj nam lahko povedo in česa ne. Več informacij najdete tukaj.

Vir: ReliefWeb, pripravil AK

Prispevek Lakota ogroža 44 držav – stanje je alarmantno je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Brüntrup je zapisal, da si nemški zvezni minister za prehrano in kmetijstvo, Cem Özdemir (Zeleni) tega skoraj zagotovo ni predstavljal, ko je decembra 2021 pozval k zvišanju cen hrane v državi. Njegova osnovna zamisel je bila, da bi z višjimi cenami kompenzirali stroške, ki so nastali zaradi novih okoljskih zahtev. Sedaj pa se cene višajo zaradi motenj v dobavnih verigah zaradi pandemije covid-19, nato zaradi povečanega povpraševanja po kmetijskih proizvodih zaradi hitrega gospodarskega okrevanja. “Zaradi oslabljenih dobavnih verig so se številne cene dvignile na najvišjo raven od zadnje krize kmetijskih cen med letoma 2011 in 2013.”

In sedaj še vojna v Ukrajini – vpletene države “so pomembni akterji na svetovnih kmetijskih trgih. Kratkoročno to vpliva na pšenico, sončnice, gnojila, plin in energijo, srednjeročno pa bodo posledice čutili vsi kmetijski trgi.”

Še posebej na globalnem jugu! Če smo pri nas priča zmanjšanju kupne moči, se medtem svetovni jug sooča z grožnjo pomanjkanja hrane, podhranjenosti, in socialnih nemirov, opozarja Brüntrup. Do nemirov “lahko pride tam, kjer je prebivalstvo še posebej odvisno od uvoza hrane in je politično okolje že tako krhko. Trenutno so v tem pogledu še posebej ogrožene države, kot sta Libanon in Egipt. Hkrati se številne druge države in skupine prebivalstva z nizkimi dohodki povsod po svetu že boleče zavedajo posledic visokih cen hrane. Te okoliščine bi lahko povzročile tudi nove meddržavne spore.”

Kako lahko s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi ublažimo negativne učinke cenovne krize? Brüntrup najprej izpostavi, da “moramo, kjer je to mogoče, poskrbeti, da ne bo oviran izvoz hrane in proizvodnih sredstev.” V času sankcij to pomeni vključevanje izjem za prehranske proizvode ali pa omogočiti, da se ti proizvodi plačajo na druge načine. Pri tem izpostavi možnost očitka o dvojnih merilih, ko Nemčija plačuje za dostavo plina in nafte državi pod sankcijami.

Brüntrup nato predlaga “obsežno povečanje pomoči v hrani najrevnejšim državam, kot sta Jemen in Somalija, ter (večje) denarne transferje revnim gospodinjstvom, ne le v partnerskih državah, temveč tudi v bogatejših državah, kot je Nemčija. Cene osnovnih živil bi lahko znižali z znižanjem uvoznih dajatev in trošarin ali z zagotavljanjem subvencij. Revnim državam bi lahko pomagali pri financiranju uvoza hrane.” Pri tem jasno izpostavi problem špekulacij s cenami hrane in kopičenjem kmetijskih proizvodov, ki jih je potrebno omejiti, kjer koli je to mogoče.

Nato izpostavi ukrep, s katerim bi “kmetijske proizvode dovolj visoke kakovosti lahko z začasnimi dajatvami preusmerili iz živinoreje in proizvodnje bioenergije za prehrano ljudi”. Učinkovito bi tudi bilo, če bi spremenili vrste in sorte pridelkov ter tehnike pridelave, zagotoviti mineralna gnojila, dostop do posojil in garancij “za primer kasnejšega znatnega padca cen, s čimer bi zmanjšali tveganja za kmete”.

Dolgoročna rešitev pa dejansko zahteva spremembo pridelave hrane z agroekološkimi metodami (gnojenje z dušikom z gojenjem stročnic, metode za ohranjanje tal,…). “V regijah z nizko intenzivnostjo pridelave in izčrpanimi tlemi, kot je podsaharska Afrika, je treba povečati proizvodnjo, tudi z uporabo zunanjih vložkov, namakanjem in drugimi tehnološkimi rešitvami.” Vse to zahteva tudi optimizacijo skladiščenja, predelave, porabe in celo ponovne uporabe. “Proizvodne sisteme in trgovinske tokove je treba diverzificirati, skladiščenje in socialno varnost pa razširiti, da bi povečali odpornost.” Brüntrup pri tem izpostavi, da pa “vrnitev k izključno lokalnim sistemom oskrbe, o kateri se trenutno veliko razpravlja, nikakor ni prava pot, saj bi lahko nihanja v lokalnih pridelkih hitro privedla do lokalnih prehranskih kriz”.

Svetovno zanesljivo preskrbo s hrano je treba doseči ob upoštevanju kompleksnega ciljnega sistema z visoko stopnjo negotovosti, številnimi vprašanji distribucije in pravičnosti ter ekološkimi storitvami, ki jih ni mogoče tržiti. Jasna in stroga nacionalna in medvladna pravila so pri tem enako pomembna kot državna podpora. Zato je treba posodobiti način upravljanja svetovnega prehranskega sistema, zaključi Brüntrup.

Vir: Michael Brüntrup, Eine schrecklich perfekte Welle – Mutige Schritte gegen die heranziehende Ernährungskrise sind gefragt, Deutsches Institut für Entwicklungspolitik (DIE), April 2022

Pripravil: AK

Prispevek Za reševanje nastajajoče prehranske krize so potrebni pogumni koraki je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

To je ključna ugotovitev iz letnega poročila, ki ga je ta teden predstavila Globalna mreža proti prehranskim krizam (GNAFC) – mednarodna zveza Združenih narodov, Evropske unije ter vladnih in nevladnih agencij, ki si skupaj prizadevajo za reševanje prehranskih kriz. Poročilo – Global report on food crisis 2022 – se osredotoča na tiste države in ozemlja, kjer obseg in resnost prehranske krize presegata lokalne vire in zmogljivosti. V teh razmerah je potrebna mobilizacija mednarodne skupnosti.

Ključne številke

Poročilo razkriva, da se je leta 2021 približno 193 milijonov ljudi v 53 državah ali ozemljih soočalo z akutno prehransko nepreskrbljenostjo na ravni krize ali slabše (IPC/CH faza 3-5). To pomeni povečanje za skoraj 40 milijonov ljudi v primerjavi z že tako rekordnim številom iz leta 2020. Od tega je bilo več kot pol milijona ljudi (570 000) v Etiopiji, na jugu Madagaskarja, v Južnem Sudanu in Jemnu uvrščenih v najhujšo fazo akutne prehranske nepreskrbljenosti Katastrofa (IPC/CH Faza 5) in so potrebovali nujno ukrepanje, da bi preprečili vsesplošni propad virov preživetja, lakoto in smrt.

Če pogledamo istih 39 držav ali ozemelj, predstavljenih v vseh izdajah poročila, se je število ljudi, ki se soočajo s krizo ali hujšim (IPC/CH faza 3 ali več), med letoma 2016 in 2021 skoraj podvojilo, od leta 2018 pa se vsako leto nezadržno povečuje.

Temeljni vzroki prehranskih kriz

Ti zaskrbljujoči trendi so posledica številnih dejavnikov, ki se medsebojno dopolnjujejo, od konfliktov do okoljskih in podnebnih kriz, od gospodarskih do zdravstvenih kriz, pri čemer sta revščina in neenakost neposredna vzroka.

Konflikti ostajajo glavni dejavnik negotovosti preskrbe s hrano. Čeprav je bila analiza opravljena pred rusko invazijo na Ukrajino, poročilo ugotavlja, da je vojna že razkrila medsebojno povezanost in krhkost svetovnih prehranskih sistemov, kar ima resne posledice za svetovno prehransko in hranilno varnost. Poročilo ugotavlja, da so države, ki se že spopadajo z visokimi stopnjami akutne lakote, še posebej ranljive za tveganja, ki jih je povzročila vojna v Vzhodni Evropi, zlasti zaradi njihove velike odvisnosti od uvoza hrane in kmetijskih vložkov ter občutljivosti na svetovne pretrese cen hrane.

Ključni dejavniki za povečanje akutne nezanesljive preskrbe s hrano v letu 2021 so bili:

• konflikti (glavni dejavnik, zaradi katerega je v akutno prehransko nepreskrbljenostjo zapadlo 139 milijonov ljudi v 24 državah/teritorijih, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo približno 99 milijonov v 23 državah/teritorijih);
• vremenski ekstremi (več kot 23 milijonov ljudi v 8 državah/teritorijih, kar je več kot 15,7 milijona v 15 državah/teritorijih);
• gospodarski pretresi – (več kot 30 milijonov ljudi v 21 državah/teritorijih, kar je manj kot 40 milijonov ljudi v 17 državah/teritorijih leta 2020, predvsem zaradi posledic pandemije COVID-19).

Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala: “Ruski napad na Ukrajino ogroža svetovno varnost preskrbe s hrano. Mednarodna skupnost mora ukrepati, da bi preprečila največjo prehransko krizo v zgodovini ter socialne, gospodarske in politične pretrese, ki bi ji lahko sledili. EU se je zavezala, da bo obravnavala vse dejavnike, ki povzročajo nezanesljivo preskrbo s hrano: konflikte, podnebne spremembe, revščino in neenakosti. Čeprav je treba zagotoviti takojšnjo pomoč, da bi rešili življenja in preprečili lakoto, moramo še naprej pomagati partnerskim državam pri prehodu na trajnostne agroživilske sisteme in odporne dobavne verige z izkoriščanjem celotnega potenciala zelenega dogovora in globalnih vrat.”

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal: “V enaindvajsetem stoletju ne bi smelo biti prostora za lakoto. Kljub temu je preveč ljudi potisnjenih s poti do blaginje. Danes je odmevalo jasno sporočilo: če želimo preprečiti veliko svetovno krizo s hrano, moramo ukrepati zdaj in sodelovati. Verjamem, da je mednarodna skupnost kos tej nalogi. S skupnim ukrepanjem in združevanjem virov je naša globalna solidarnost močnejša in daljnosežnejša. Kot dokazuje s svojim financiranjem pomoči ter sinergijami med humanitarno in razvojno pomočjo ter mirom, je EU še naprej zavezana, da se bo skupaj z mednarodno skupnostjo spopadla s to krizo na področju hrane in prehrane.”

“Tragična povezava med konflikti in negotovostjo preskrbe s hrano je ponovno očitna in zaskrbljujoča,” je dejal generalni direktor FAO QU Dongyu. “Medtem ko se je mednarodna skupnost pogumno odzvala pozivom k nujnim ukrepom za preprečevanje lakote in ublažitev njenih posledic, pa je mobilizacija virov za učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov prehranskih kriz, med drugim zaradi posledic pandemije COVID-19, podnebne krize, globalnih žarišč in vojne v Ukrajini, še vedno v težavah z zadovoljevanjem naraščajočih potreb. Rezultati letošnjega globalnega poročila še dodatno kažejo, da je treba akutno nezanesljivo preskrbo s hrano obravnavati skupaj na svetovni ravni v humanitarnem, razvojnem in mirovnem kontekstu.”

“Akutna lakota se je povzpela na raven brez primere, razmere v svetu pa se še poslabšujejo. Konflikti, podnebna kriza, COVID-19 ter naraščajoči stroški hrane in goriva so ustvarili popoln vihar, zdaj pa se je katastrofa še povečala zaradi vojne v Ukrajini. Na milijone ljudi v več deset državah se je znašlo na robu lakote. Nujno potrebujemo dodatna krizna sredstva, da bi jih rešili z roba in obrnili to svetovno krizo, preden bo prepozno,” je dejal izvršni direktor WFP David Beasley.

Sprememba paradigme

“Razmere zahtevajo obsežno ukrepanje za prehod na celostne pristope k preprečevanju, predvidevanju in boljšemu usmerjanju, da bi trajnostno obravnavali temeljne vzroke prehranskih kriz, vključno s strukturno revščino na podeželju, marginalizacijo, rastjo prebivalstva in krhkimi prehranskimi sistemi,” so v skupni izjavi, ki bo objavljena ta teden, zapisali Evropska unija, FAO in WFP – ustanovni člani svetovne mreže – skupaj z USAID in Svetovno banko.

Ugotovitve poročila kažejo, da je treba dati večjo prioriteto kmetijstvu malih kmetov v zagotavljanju prvega humanitarnega odziva, da se premagajo omejitve dostopa in da je to rešitev za preobrat negativnih dolgoročnih trendov. Poleg tega je mogoče s spodbujanjem strukturnih sprememb v načinu razdeljevanja zunanjega financiranja, tako da se lahko humanitarna pomoč sčasoma zmanjša z dolgoročnimi razvojnimi naložbami, odpraviti temeljne vzroke lakote. Hkrati moramo skupaj spodbujati učinkovitejše in trajnostne načine zagotavljanja humanitarne pomoči.

Prav tako bo h krepitvi odpornosti in okrevanju prispevala krepitev usklajenega pristopa, s katerim se zagotovi, da se humanitarne, razvojne in mirovne dejavnosti izvajajo celovito in usklajeno, ter zagotavljanje in preprečevanje nadaljnjega podpihovanja konfliktov kot nenamerne posledice.

***

Opomba za urednike

Akutna prehranska nepreskrbljenostjo pomeni, da je zaradi nezmožnosti uživanja ustrezne hrane neposredno ogroženo življenje ali preživetje posameznika. Temelji na mednarodno sprejetih ukrepih za ekstremne lakoto, kot sta integrirana klasifikacija fazne prehranske varnosti (IPC) in Cadre Harmonisé. Ni enaka kronični lakoti, o kateri vsako leto poročajo Združeni narodi v letnem poročilu o stanju varnosti preskrbe s hrano in prehrane v svetu. Kronična lakota je, kadar oseba daljše obdobje ne more zaužiti dovolj hrane, da bi ohranila normalen, aktiven življenjski slog.

O globalni mreži in globalnem poročilu

Globalna mreža proti prehranskim krizam, ki so jo leta 2016 ustanovili Evropska unija, FAO in WFP, je zavezništvo humanitarnih in razvojnih akterjev, ki si skupaj prizadevajo za preprečevanje prehranskih kriz, pripravo nanje in odzivanje nanje ter podpirajo cilj trajnostnega razvoja za odpravo lakote (cilj 2).

Globalno poročilo o prehrambenih krizah je vodilna publikacija Globalne mreže, ki jo omogoča Informacijska mreža za varnost preskrbe s hrano (FSIN). Poročilo je rezultat analitičnega procesa, ki temelji na konsenzu in vključuje več partnerjev ter vključuje 17 mednarodnih humanitarnih in razvojnih partnerjev.

Vir: FAO, DG ECHO

Pripravila: AK, MH

Prispevek Lakota v svetu narašča – Poročilo Globalne mreže proti prehranskim krizam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kobilica selka bo v obliki zamrznjenih, posušenih in prašnih izdelkov in tržena kot prigrizek ali kot živilska sestavina v številnih živilskih proizvodih. Izdelki z vsebnostjo novega živila bodo opremljeni z oznako o morebitnih alergičnih reakcijah.

Na evropskih krožnikih že mokar
Dovoljenje je bilo izdano po strogi znanstveni presoji Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je ugotovila, da je kobilica selka varna za uporabo

Uredba o novi živilih pomaga živilskim podjetjem pri uvajanju inovativnih živil na trg EU, hkrati pa zagotavlja njihovo varnost in zadeva vsako hrano, ki v EU ni bila v veliki meri zaužita pred 15. majem 1997. Nanaša se na tako raznoliko hrano, kot so žuželke, alge, nove rastlinske beljakovine ali tradicionalna hrana iz tretjih držav, in bo prispeval k ciljem strategije od vil do vilic.

Junija lani je bil sušeni rumeni mokar prva žuželka, ki je z uredbo Komisije vstopila na trg kot novo živilo.

Rešitev za svetovno lakoto?
V različnih študijah je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) žuželke opredelila kot zelo hranljiv in zdrav vir prehrane z visoko vsebnostjo maščob, beljakovin, vitaminov, vlaknin in mineralov.

Po navedbah FAO se žuželke kot hrana pojavljajo kot posebej pomembno vprašanje v enaindvajsetem stoletju zaradi naraščajočih stroškov živalskih beljakovin, negotovosti s hrano, okoljskih pritiskov, rasti prebivalstva in vse večjega povpraševanja po beljakovinah v srednjem razredu. Zato je treba najti alternativne rešitve za konvencionalno živinorejo.

Žuželke, ki jih vsak dan uživajo milijoni ljudi na svetu, so bile v okviru strategije “od vil do vilic” opredeljene kot alternativni vir beljakovin, ki bi lahko olajšal prehod na bolj trajnosten prehranski sistem.

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Wikipedia/SLOGA

Prispevek Ključ do prehranske varnosti v rokah žuželk? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Skupnosti, s katerimi delam v južnem Madagaskarju, trpijo zaradi dolgotrajne, hude suše,« je na Facebooku zapisala Fenoarisoa, sodelavka WFP. »Ljudje komaj še kaj dobijo z njiv, ker je tako malo dežja, da komaj kaj zraste. Na nekaterih območjih družine zares nimajo več nobene hrane in preživijo le na najbolj ekstremne načine – jedo kaktuse in divje gomolje.«

WFP, ki na terenu pomaga pri razdeljevanju hrane, opisuje prizore nepredstavljivega trpljenja, pri čemer družine prodajajo vse, kar imajo – tudi kuhalnike in žlice – za drobne paradižnike, suhe piščance in nekaj vreč riža, ki so še na voljo na trgu.

»Naslednja sezona sajenja je oddaljena manj kot dva meseca, napoved proizvodnje hrane pa slaba,« poroča tiskovna predstavnica WFP Shelley Thakral z najbolj prizadetega območja. »Dežela je pokrita s peskom; ni vode in malo možnosti za dež.«

WPP opozarja, da bi se lahko število domačinov, ki se soočajo s peto fazo katastrofalne negotovosti s hrano, do oktobra podvojilo.

Lakota v Južnem Madagaskarju ni posledica vojne ali konflikta, ampak podnebnih sprememb.

izvršni direktor WFP David Beasley

V preteklosti je do lakote prišlo zaradi izpada pridelka, katastrof ali vdora škodljivcev; sodobne lakote pa so v veliki meri kombinacija konfliktov, naravnih katastrof in nesposobnega upravljanja. Madagaskar se ne sooča z nobenim od teh vzrokov, ampak je to prva lakota v sodobni zgodovini, ki so jo povzročile zgolj podnebne spremembe.

Ne bo pa zadnja, je za TIME izjavila Landry Ninteretse, afriška direktorica organizacije za zagovorništvo podnebja 350.org. »V zadnjih letih smo videli, da podnebne katastrofe prizadenejo eno državo za drugo. Prej je bil to rog Afrike, zdaj pa Madagaskar. Jutri se bo cikel nadaljeval, morda v severnem delu Afrike – Sahelu – ali na zahodu.«

Zvišanje temperature moti globalne vremenske vzorce, na katere se kmetje, zlasti v partnerskih državah, zanašajo že stoletja. Monsuni so postali vse bolj nepredvidljivi in ​​se začnejo pozneje kot običajno, pojavljajo se na napačnem mestu ali pa se včasih sploh ne pojavijo. To povzroča opustošenje v krajih, ki so za kmetijstvo odvisni od dežja. In večina ljudi na jugu Madagaskarja se preživlja s kmetijstvom, zaradi suše pa so se reke in namakalni jezovi presušili.

WFP pravi, da za naslednjo sušno sezono na Madagaskarju potrebuje 78,6 milijona dolarjev. Toda države, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, bodo zlasti potrebovale pomoč pri prilagajanju na načine, ki preprečujejo prihodnjo lakoto. Južni Madagaskar bo na primer verjetno potreboval namakalne sisteme, skupaj s pridelki, ki so bolj odporni na sušo, in novimi pasmami goveda.

Medtem ko države na jugu Afrike prispevajo le 1 odstotek k globalnim emisijam, se temperature na tem območju dvigajo še enkrat hitreje kot drugo po svetu, posledice tega – suša in cikloni – pa so hude, opozarja WFP.

Prispevek Vzrok za lakoto na Madagaskarju je globalno segrevanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Platforma SLOGA ob robu pripravljalnega srečanja Združenih narodov na temo prehranskih sistemov v Rimu, ki se je začelo 26. julija, ugotavlja, da mora Slovenija nujno povečati sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje s sedanjih 0,16 % bruto nacionalnega dohodka na 0,33 % BND, kot se je zavezala pred svetom, če želi z dejanji prispevati k izkoreninjenju lakote v svetu.

Na to je opozorila v sporočilu za javnost: “V letu 2020 je bila podhranjena desetina svetovnega prebivalstva ali 811 milijonov ljudi. Hkrati vsaki tretji človek ali 2,37 milijarde ljudi nima dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov več kot v letu 2019. Pravica do hrane je ključna človekova pravica za uživanje vseh drugih pravic. Dve milijardi ljudi je odvisnih od hrane, proizvedene na majhnih kmetijah, ali od dohodka, ki ga le-te ustvarijo. Hkrati so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, h katerim so prispevali najmanj, nepravičnim praksam vzdolž vrednostnih verig in škodljivim trgovinskim sporazumom.

Platforma SLOGA zato poziva Vlado Republike Slovenije, da okrepi svoje dejavnosti za globalno solidarnost in preoblikovanju obstoječega sistema zagotavljanja hrane. V času predsedovanja Svetu Evropske unije se mora Slovenija zavzeti za konkretno ukrepanje in izpolnitev že dogovorjenih politik. Uresničitev Agende 2030 za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, spoštovanje človekovih pravic in konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) so zadostna podlaga za konkretno ukrepanje.

“Več denarja s strani industrializiranih držav za zaščito malih kmetij in uvajanje trajnostnih praks vzdolž prehranskih vrednostnih verig sta samo dve veliki nalogi, kjer lahko Slovenija prispeva. Kot predsedujoča članica Evropske unije mora postaviti najbolj ranljive skupine ljudi, kot so mali kmetje, predvsem ženske, v središče evropskih politik – podnebne, trgovinske, kmetijske. Poskrbeti mora za njihovo skladnost. V času predsedovanja še posebej lahko prispeva z zavzemanjem za ambiciozno evropsko zakonodajo o dobavnih verigah, ki bo vključevala pravico do primerne hrane za vse,” je poudaril Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA, ki združuje slovenske nevladne organizacije s področij razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Leto 2021 je še posebej pomembno za konkretne politike za preoblikovanje obstoječih prehranskih sistemov. Podnebne spremembe s sušo in ekstremnimi vremenskim dogodki, izguba biotske raznovrstnosti zaradi netrajnostih kmetijskih praks, s posledičnimi prisilnimi migracijami, vseh oblik neenakosti in (ne)dostopnost trgov zahtevajo usklajeno in skladno politično ukrepanje. Pravkar v Rimu poteka pripravljalno zasedanje pred septembrskim Vrhom Združenih narodov o prehranskih sistemih v New Yorku. Namen pripravljalnega zasedanja je (1) identificirati potrebne aktivnosti, zbrane v nabor ključnih zavez, (2) mobilizacija novih partnerstev in (3) financiranje za prehod na trajnostne, pravične in odporne prehranske sisteme, ki predstavljajo temelj za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030.

Novembra bo srečanje pogodbenic podnebne konvencije ter decembra še srečanje na vrhu na temo prehrana za rast. “Dogovori na teh srečanjih so pomembni za prihodnost proizvodnje, distribucije, predelave in porabe hrane v kompleksnih razmerah podnebnih sprememb, naraščajočih neenakosti in konfliktov. Slovenija more in mora postaviti pravico do hrane na čelo politik Evropske unije,” je še dodal Keuc.

Sporočilo za javnost 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Več hrane na mizi za vse s podporo malim kmetijam globalnega Juga je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vrednost razpisa je 11,5 milijona evrov.

Rok za prijave je 15. april 2021

Vir: CNVOS

Prispevek EDF: Sofinanciranje projektov na področju zmanjšanja kronične podhranjenosti v Čadu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo prav tako ponuja analizo razlogov za lakoto in podhranjenost, letošnja izdaja pa se še posebej soredotoča tudi na vpliv upočasnjevanja ekonomije. Poročilo skupaj s FAO pripravljajo tudi International Fund for Agricultural Development (IFAD), UNICEF, World Food Programme (WFP), in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Poročilo The State of Food Security and Nutrition in the World je vsakoletno poročilo FAO, IFAD, UNICEF, WFP in WHO o napredku pri odpravljanju lakote, doseganju prehranske varnosti in izboljšanje prehane ter poglobljena analiza ključnih izzivov za doseganje cilja v kontekstu Agende 2030 za trajnostni razvoj. Poročilo je namenjeno široki publiki, vključno z oblikovalci politik, mendarodnimi organizacijami, akademskimi institucijami in splošno javnostjo.

Poročilo lahko prenesete tukaj.

Prispevek Poročilo o prehranski varnosti za leto 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupno raziskovalno središče kot znanstvena služba Evropske komisije koordinira centre znanja in kompetenc, ki zbirajo znanstvene dokaze ter zagotavljajo orodja in storitve za vsa področja politik EU.

Pred tem so bili že vzpostavljeni centri znanja za bioekonomijo, teritorialne politike, migracije in demografijo, obvladovanje tveganja nesreč ter goljufije s hrano in kakovost hrane.

Ukrpei za zmanjševanje lakote so opredeljeni tudi v drugem cilju trajnostnega razvoja.

Prispevek EU Center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost začel delovati je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnji globalni indeks lakote (Global Hunger Index) razkriva zaskrbljujočo vrzel med trenutno stopnjo napredka v boju proti lakoti in podhranjenosti ter stopnjo napredka, potrebnega za odpravo lakote in ublažitev trpljenja ljudi.

Globalni indikator lakote 2018, ki ga skupaj objavljata Concern Worldwide in Welthungerhilfe, spremlja stanje lakote po vsem svetu in izpostavlja tista področja, kjer je najbolj nujno potrebno ukrepanje v boju proti lakoti. Rezultati kažejo, da sta se v številnih državah in glede na svetovno povprečje, stopnji lakote in podhranjenosti od leta 2000 zmanjšali, kar predstavlja resnične izboljšave v življenju milijonov moških, žensk in otrok. A medtem ko je napredek v nekaterih delih sveta močan, v drugih delih še vedno obstajajo hude lakote in podhranjenost ali pa se je stanje celo še poslabšalo. Na preveč koncih vedno več ljudi še vedno trpi zaradi ponižanosti ob lakoti in negotovosti prisilne premestitve.

Celotno poročilo.

Prispevek Global Hunger Index 2018 se osredotoča na migracije in lakoto je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, po poročilu v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. Enako skrb vzbujajoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti, piše v poročilu, ki so ga objavili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Sklad ZN za otroke (UNICEF), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večjemu problematiki debelosti v svetu. Lani je bilo tako 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji.

K porastu nedohranjenih v letu 2017 so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi, poudarja poročilo.

Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih spopadov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, pravijo agencije ZN in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.

Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki.

Agencije ZN so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih skrajnosti še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer niso niti blizu enakopravnosti spolov. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.

Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere. Gre za dva primera, ki ju navaja poročilo.

Poročilo izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, posledica poplav, zaradi katerih ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti so tudi starejši in invalidi.

Do celotnega poročila lahko dostopate na spletni strani Združenih narodov.

Prispevek Lakota v svetu se je lani že tretje leto zapored povečala je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.