Piše: Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Sporočilo obeh je skoraj identično: ne smemo več izgubljati časa, vrag je odnesel šalo, človek je nesporni povzročitelj podnebnih sprememb – stopiti moramo skupaj. Čas je za nov podvig, za uresničitev nadgradnje desetletja starega poziva iz okoljevarstvenih krogov: misli globalno, deluj lokalno. Danes ni več tako preprosto – danes moramo misliti planetarno in delovati globalno. Vsak lokalni ukrep, ki vodi k zniževanju izpustov toplogrednih plinov ali k omilitvi posledic podnebnih sprememb ima neposreden učinek na stanje podnebja na planetarni ravni.

Zapiranje snovnih tokov ali krožno gospodarstvo, razogličenje energetike, radikalno spreminjanje mobilnosti, trajnostne oblike potrošnje, globalno učenje in globalna solidarnost je šest jezdecev rešitve. Njihov temelj tvorijo spoštovanje univerzalnih človekovih pravic, vključujoče odločanje o skupnem dobrem in zagotavljanje pravičnega delovanja družbenih institucij – s ključnim ciljem, da nikogar ne pustimo ob strani. Odgovor je v aktivnih državljankah in državljanih, ki si z vso resnostjo in gorečnostjo prizadevajo za spoštovanje skupnega dobrega pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za uresničitev, udejanjanje vseh šestih rešitev. Da se zavedajo, da je potrebno političnim odločevalcem gledati pod prste, dihati za vrat in jim hkrati podajati roko podpore pri oblikovanju pravih rešitev. Za to potrebujemo močnejše mehanizme in instrumente doseganja soglasja med nami.

Mogoče v tem trenutku porečete, da so to samo visokoleteče besede, ki nimajo veliko možnosti pred stvarnostjo človeškega rodu, ki je tako globoko korumpirano, da nam ni pomoči. Če bi to bilo res, potem je prihodnost znana vsaj toliko, kot je možno opraviti fenomenologijo odzivov ljudi v holivudskih filmih katastrofe. Ena skupina ljudi išče rešitev v iskanju zavetja in rešujejo samo sebe. Druga skupina išče celovito rešitev, da do katastrofe sploh ne bi prišlo, ali da bi bile posledice dogodka minimalne, karkoli to že pomeni. Tretja skupina ljudi ne išče ne zavetja ne rešitve zase ali za vse – kratko malo se predajo veseljačenju v vseh možnih oblikah. Žurirajo na strehah nebotičnikov, terasah pišmevuhovstva in kajmebrigovstva, samo da jimje lepo, ne glede na pravo ceno in do bridkega konca.

Sami živimo v kulturi, ki ji je takšno izogibanje tveganjem soočenja z oblastjo, z neformalnimi skupinami moči, zelo blizu, celo tako blizu, da svojo nemoč izkazuje s posmehovanjem vsem, “ki še zmeraj rešujemo svet”. Odločitev za moralno edino možno delovanje ni nikoli lahka, udobna, nenevarna. Prav tako je ni mogoče zvesti zgolj na taktiko (tukaj gre priznati prav učiteljici Cvetki Toth, ki nas je na to nevarnost zmeraj opozarjala), ker gre pri tem za stvar samo: za preživetje nas in prihodnjih generacij.

Ekipi platforme SLOGA – Mateji, Mihi, Romani in Mojci je uspelo premagati vse težave, ovire, birokratske labirinte, se povezati z ljudmi in institucijami, ki si želijo sodelovati pri ustvarjanju dobrih zgodb in pripeljati na Trg Edvarda Kardelja v Novi Gorici cirkus, ki je 1700 in več ljudem nazorno prikazal, da smo v tej godlji skupaj in da ni bližnjic, marveč da se moramo z resničnostjo soočiti. Zaradi tega resničnost ne bo nič manj zahtevna. Mi bomo v strateški prednosti, ker vemo, da jo z znanjem, veščinami in zmogljivostmi človeške ustvarjalnosti v igri sodelovanja lahko spremenimo.

Zato je tudi sporočilo poročila IPCC, dolgo sicer 3949 strani, mogoče povzeti na dveh straneh, namenjenih političnim odločevalcem.* Na potezi smo mi, aktivni državljani in državljanke, ki nam ni vseeno. Znanost je na naši strani. Za kapital pa bomo še videli.

Čemu, porečete? Ker je tako prav. Zaradi vseh tistih, ki plačujejo ceno podnebnih sprememb v obliki zaostrovanja socialnih in političnih konfliktov, okoljskih migracij, krepitve neenakosti, lakote in podhranjenosti. Zaradi izgube biotske raznovrstnosti. Zaradi groženj malim kmetijam in še in še.

Kaj še čakate? Dela ne manjka.

Albin Keuc

* V Sloveniji bodo ti dve tipkani strani interpretirali v smeri izgradnje nove jedrske elektrarne, ki bo stala med 6 in 15 milijardami evrov – glede na izkušnje velikih projektov, financiranih iz javnih virov, je bolj verjetna druga kot prva številka. Hkrati bi takšna operacija posrkala vse razpoložljive človeške in finančne vire, tako da za karkoli drugega sploh ne bo nič več na voljo – smo le dvomilijonsko ljudstvo. Ko rečejo, da takšna investicija ne bo obremenila javnega denarja, se je treba prijeti za denarnico. Povsem mogoče je, da je v ozadju načrt prevzema slovenske energetike na način kapitalskega prevzema v primeru nezmožnosti energetskega sistema, da financira stroške izgradnje in obratovanja tako velikega agregata. V državi, kjer za fičnike prodajo edino večje letališče, namesto da bi ga dali v dolgotrajni najem, je to pač povsem mogoče. In tudi potrebne pokvarjenosti nam ne manjka.

Na fotografiji: Prizor s predstave Climate of Change. Foto: Domen Grogl

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sporočilo za javnost:

Ljubljana, 19. februar 2020 – Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC, Focusa, društva za sonaraven razvoj in Umanotere ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.  ARSO bo tako moral ponovno odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja NEK. Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je potrebno izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo. 

Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na odločitev Sodišča Evropske unije C-411/17, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je potrebna presoja vplivov na okolje. »V belgijskem primeru je evropsko sodišče zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje. Kar nekaj takih del se izvaja tudi v NEK.« je komentirala Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Doslej ugotovljeno dejansko stanje po mnenju sodišča ni dalo dovolj podlage za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje. Sodišče je poudarilo, da se bo moral ARSO v novem postopku opredeliti do vseh predvidenih posegov NEK, vezanih na podaljšanje obratovanja NEK. Pri tem bo moral upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (npr. za suho skladiščenje) ter da je drobljenje projektov v nasprotju z veljavno zakonodajo. 

»NEK si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja s prvotno predvidenih 40 let na 60 let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo.« dodaja Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Nikoli ni  podal potrebne vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, ko pa je ARSO na pobudo nevladnih organizacij začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti, je izvedbi presoje vplivov na okolje ves čas nasprotoval.«

Če bo ARSO v novem postopku ugotovil, da je skupek posegov, ki so bili ali so potrebni za zagotovitev podaljšanega obratovanja NEK taki, kot jih je opredelila omenjena sodba Evropskega sodišča, bo potrebno za podaljšanje obratovanja izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo skladno z uredbo o okoljskem poročilu moralo ovrednotiti pomembne vplive plana na okolje. V postopku, ki teče po določilih Zakona o varstvu okolja, pa na osnutek okoljskega poročila lahko podaja pripombe tudi javnost. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.  »Je prav slednje morda tisto, kar motivira NEK k tako zagrizenemu nasprotovanju izvedbi presoje vplivov na okolje?« se sprašuje Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Sodba Upravnega sodišča je dostopna tukaj.

Prispevek ARSO bo moral ponovno odločati o potrebnosti presoje ob podaljšanju obratovanja NEK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje NEK ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno in bi NEK leta 2023 prenehal z obratovanjem, temveč 60 let. Kot je videti iz objave NEK iz leta 2012, je NEK to razumel kot podaljšanje življenjske dobe, o čemer je odločal v letu 2014 tudi nadzorni svet NEK in soglašal, da se delovanje NEK podaljša do leta 2043.

Na podlagi 51a. člena Zakona o varstvu okolja bi moral NEK podati na ARSO predlog za prehodno presojo, ali je potrebno glede podaljšanja izvesti presojo vplivov na okolje, česar pa ni storil. Na pobudo Greenpeace Slovenija in društva Focus smo nevladne organizacije v letu 2016 na ARSO naslovile zahtevo za izvedbo postopka predhodne presoje po uradni dolžnosti. ARSO je po izvedenem postopku izdala sklep, s katerim je določila, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Presoja vplivov na okolje je pomemben postopek, v katerem sodelujejo javnost in nevladne organizacije, ki se lahko v postopek tudi vključijo, glede na naravo posega pa se opravi tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. S tem, ko presoje vplivov ne bo, so po mnenju nevladnih organizacij – pritožnic kršena določila ESPOO konvencije (stališče Odbora konvencije v primeru Ukrajinske jedrske elektrarne Rivne – zadeva EIA/IC/CI/4 je, da podaljšanje delovanja predstavlja večjo spremembo, ki je podvržena ESPOO konvenciji) in Aarhuške konvencije (pritožbeni odbor konvencije je v zadevi jedrske elektrarne na Slovaškem – zadeva ACCC/C/2009/41 Slovakia – zavzel stališče, da je tudi podaljšanje delovanja povrženo zahtevam konvencije, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti).

Jedrska elektrarna pričakovano deluje do leta 2023, kar pomeni, da smo podvrženi tveganju vplivov na človeka in okolje, ki smo jih že sprejeli. Situacija pa bi se bistveno spremenila v letu 2024, ko jedrska elektrarna ne bi več delovala. V tem letu in naprej okolje ter ljudje ne bi bili več izpostavljeni možnosti jedrske nesreče in njenim posledicam. Žal je ARSO zaključil, da ne vidi pomembnejših vplivov podaljšanja delovanja NEK na okolje in ljudi, ter se s tem izognil mnenju javnosti in čezmejni presoji, kateri je zavezan po navedenih konvencijah. Še posebej bi bilo presojo vplivov na okolje potrebno narediti, ker je NEK začela obratovati v času, ko presoj vplivov na okolje še ni bilo – to pomeni, da se objekt ni umeščal po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta. Za umeščanje jedrskega objekta pa je sodelovanje javnosti nujen pogoj. Tako je Republika Slovenija zapisala v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016-junij 2017: o potencialnem nadaljnjem razvoju jedrske energije mora obstajati demokratični konsenz.

O pritožbi nevladnih organizacij bo odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, zoper odločitev ministrstva pa bodo lahko nevladne organizacije vložile tožbo na upravno sodišče v skladu z Zakonom o upravnem sporu.

Prispevek Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.