VLADIVOSTOK,
v torek, 25. marca 2025, ob 17. uri
v dvorani KRKE, Dunajska cesta 65, Ljubljana.

Potem ko po nesreči ubije človeka, mladi Viktor pobegne. V Vladivostoku želi poiskati starega prijatelja, ki mu lahko pomaga ilegalno prečkati državno mejo. A mesto Vladivostok mladega ubežnika nepričakovano zadrži – Viktor namreč v mestu sreča lepotico Niko, ki je navajena stresnega življenja.

Dolžina: 98 min
Leto: 2021
Država: Rusija
Jezik: ruščina
Podnapisi: slovenščina
Režija: Anton Bormatov
Igrajo: Andrej Grizlov, Anastazija Talizina, Ivan Šahnazarov,
Vitalij Kišenko, Kiril Pletnjov

Film je bil v Sloveniji prvič prikazan leta 2022.

Projekciji bo sledilo prijateljsko druženje.

Organizatorji bodo veseli, in udeležence prosijo, da vašo cenjeno udeležbo potrdite preko elektronske pošte info@drustvoslorus.com, ali na telefon 040 618 797 (vodja pisarne). 

Vir:

❦❦❦

Vsebina je nastala v okviru projekta PROTEUS, ki ga kot projekt CERV financira Evropska komisija in zajema obdobje od januarja 2023 do decembra 2025. Vodilni partner projekta v Sloveniji je SLOGA platforma

Prispevek Filmski večer: Vladivodtok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Integracija je dvosmeren proces in to je prednost naše lokacije v srcu Evrope. Priseljenske skupnosti v Sloveniji so raznolike skupine z različnimi realnostmi, potrebami in prispevki naši družbi. Potrebujemo vključujoče politike, ki se odzivajo na to raznolikost.

V Povodu obravnavamo teme in vprašanja, ki so bistvena za oblikovanje politik, ki bodo zajemale programe vključevanja na trg dela, socialno varnost, postopke združitve družine in mnogo več ter da bo vsak posameznik, ki živi v Sloveniji, pridobil svoje polne pravice kot slovenski državljan. Z enakopravnostjo in pravičnostjo lahko rastemo kot odgovorna skupnost, ki živimo na slovenskih tleh in prispevamo k naši skupni blaginji v skladu z globalno in mednarodno pravičnostjo.”

“Pri svojem delu se moramo zavzemati za ekonomsko in socialno blaginjo kot odgovor na raznolike potrebe in odgovornost priseljenskih skupin v Sloveniji,” je poudaril.

Svet za vključevanje tujcev je bil prenesen na Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov s strani Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Svet opravlja sledeče naloge:

• podaja mnenja in priporočila k nacionalnim programom, pomembnim za vključevanje tujcev,
• podaja mnenja in priporočila ter sodeluje v postopkih priprave zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na področje vključevanja tujcev,
• spremlja izvajanje integracijskih ukrepov, analizira stanje ter o tem letno poroča Vladi Republike Slovenije.

Pripravil: AK

Prispevek Izbran predstavnik NVO v Svet za vključevanje tujcev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kako se Avstrija spoprijema z zaposlovanjem beguncev?

Velikokrat se radi zgledujemo po sosedih, predvsem po Avstriji. Pa naj bo to višina plače, gospodarstvo, ali pa vključevanje beguncev. Pa se Slovenija pri integraciji beguncev res lahko zgleduje po Avstriji?

Med letoma 2015 in 2016, ko je veliko število ljudi na poti prečkalo meje Slovenije smo velikokrat slišali, da Slovenija ni njihova ciljna država. Hočejo v Nemčijo! Nekateri so kljub temu ostali v Sloveniji in Avstriji. Če prihajaš iz obrobne vasice na meji z Avstrijo, ti vsakdo reče: pa saj če ne boš dobila službe v Sloveniji, še vedno lahko greš v Avstrijo. Res je, veliko ljudi iz obrobnih vasic dela v Avstriji, veliko jih migrira na delo vsakodnevno, tako je še bilo pred Covid-19.

Avstrija se sooča z migracijami ne le kot sprejema, temveč tudi kot tranzitna država. Po številu prosilcev za azil na prebivalca se uvršča na tretjo mesto med državami sprejema v EU, takoj za Nemčijo in Švedsko. (Migration Policy Centre and the Bertelsmann Stiftung, 2016) V prejšnjih letih je Javni zavod za zaposlovanje (AMS) v Avstriji veliko sredstev namenil za integracijo beguncev na trgu dela, predvsem za učenje nemškega jezika. Deležniki procesa so prepričani, da je znanje nemškega jezika izjemno pomembno za nadaljnje zaposlovanje, in da je potrebno s pridobivanjem kvalifikacij pričeti takoj po končanem tečaju jezika.

”Težko je najti službo tukaj za vse nas. Država je mala. Najprej sem se morala naučiti nemško, potem sem se učila, potem izobrazila. Prvi dve leti nisem dobila odgovora ali sem upravičena do statusa begunca.” (Intervjuvanka iz Irana, osebni intervju, 2019)

Predvsem pa je pomembno hitro priznavanje že pridobljenih kvalifikacij. Javni zavod za zaposlovanje (AMS), ki je odgovoren za politike na področju trga dela, poudarja, da ne bi smeli usmerjati begunce v dela, ki zahtevajo nižje kvalifikacije samo zaradi pomanjkanja znanja nemškega jezika. Potrebno bi bilo upoštevati tudi njihova pridobljena znanja in izkušnje in si tako prizadevati za čim hitrejšo vključitev na trg dela tudi za osebe, ki opravljajo dela, za katera se zahtevajo višje kvalifikacije. Njihove kompetence analizira Javni zavod za zaposlovanje, kar je pomembno za kategorizacijo kvalifikacij in zagotavljanje informacij, kje nadaljevati z usposabljanjem in  pridobivanjem novih kompetenc.

”Sistem tukaj je zelo dober, mesto ti pomaga pri marsikaterih stvareh. Pomagajo ti pri priznavanju in pridobivanju certifikatov/potrdil. Dobil sem tudi različne ugodnosti od sistema in zdaj je čas, da tudi jaz pomagam financirati sistem. Tako naj bi šle stvari. Ni lahkih služb, seveda so dobre in slabe stvari. Sistem tukaj je res dober, v tej organizaciji sem zelo vesel. Seveda sem imel tudi slabe trenutke, ampak generalno sem imel dobre izkušnje.‘‘ (Intervjuvanec iz Sirije, osebni intervju, 2019)

Ena izmed dobrih praks v Avstriji je program prostovoljnega vključevanja in integracije, ki traja eno leto. Namenjen je osebam, ki imajo status begunca ali subsidiarne zaščite in od pridobitve njihovega statusa ni minilo več kot dve leti. Cilji programa so vključevanje v družbeno življenje, poučevanje nemškega jezika, izboljšanje možnosti za vstop na trg dela s pridobivanjem različnih znanj na različnih poklicnih področjih, krepitev socialnih in medkulturnih kompetenc ter celostna integracija. Upravičenci, ki sodelujejo v programu, so upravičeni do minimalnega plačila. Program je podoben usposabljanju, ki ga poznamo tudi v Sloveniji preko Zavod za zaposlovanje, ki nudi usposabljanje na delovnem mestu, vendar se ta program v Avstriji še dodatno osredotoča tudi na vključevanje in integracijo.

Pozitivna sprememba na področju zaposlovanja je tudi odstranitev nekaterih omejitev pri zaposlovanja prosilcev za azil, ki lahko vstopijo na trg dela 6 mesecev po vložitvi prošnje za azil.

Uspešna integracija beguncev na trg dela je zelo odvisna tudi od pripravljenosti podjetji na vključevanje beguncev. Glede na raziskave (Migration Policy Centre and the Bertelsmann Stiftung, 2016), se kažejo pozitivne spremembe na tem področju, saj se predvsem večja podjetja že odločajo za zaposlovanje beguncev.

Pa je res vse tako dobro?

Zdi se, da je Avstrija lahko v nekaterih pogledih vzor pri integraciji beguncev, pa vendar obstaja še veliko zakonov in področij, ki bi se lahko v prihodnosti izboljšali, predvsem kar se tiče samega izvajanja zakonov v vsakodnevnem življenju, kar je v veliki meri odvisno od ravnanja vlade. V zadnjih dveh letih je na primer sedanja vlada konkretno znižala sredstva za jezikovne tečaje beguncev. Po drugi strani pa  je vztrajala pri kriteriju za ohranjanje socialne pomoči, da mora njihovo znanje nemškega jezika dosegati vsaj raven B2. Pomeni tekoče razumevanje, pisanje in govorjenje nemškega jezika.

Naj zaključim z ugotovitvijo, da je Avstrija v številnih pogledih primer dobre prakse integracije beguncev, ampak kot lahko vidimo, je položaj beguncev v Avstriji odvisen tudi od politične klime v državi in kako populistično gledanje na to skupino vodi v omejevanje njihovih socialnih, kulturnih, političnih in ekonomskih pravic.

Raziskovala je Anja Zafošnik

Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju s Platformo SLOGA v okviru projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prikazna slika: roteskreutz.at

Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju s Platformo SLOGA v okviru projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Kako se Avstrija spoprijema z zaposlovanjem beguncev? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dvojezični film Kakšen Sirec pa si? / Why so UnSyrian? je kratki igrani film o medkulturnih nesporazumih, strahu pred tujci in kratkih stikih, ki nastanejo zaradi predsodkov, o katerih spregovori na humoren način. Polurni igrani film je prvenec vsestranskega multimedijskega ustvarjalca Alija R. Tahe, ki je film zasnoval v okviru usposabljanja za multimedijskega tehnika v Zavodu APIS. V sodelovanju z Matevžem Balohom in s pomočjo Igorja Velšeta je ustvaril svoj prvi igrani film.

Z Alijem sodeluje platforma SLOGA v okviru projekta MigratED. Z dvema skupinama je izvedel delavnice o pripravi videov, pripravlja videe v okviru projekta, sicer je zadnje leto in pol delal z Zavodom APIS in med rezultati projekta je tudi omenjeni film.

Film je bil predstavljen na Festivalu migrantskega filma, ki je potekal med 7. in 10. septembrom, na voljo za ogled pa je na kanalu Youtube.

Prispevek Kakšen Sirec pa si? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

1. Analiza migracijskih in integracijskih politik
2. Zagotavljanje povratnih informacij realnega stanja na terenu
3. Aktiviranje vloge raziskovalnega dela pri oblikovanju priporočil za premostitev vrzeli med sprejetimi politikami njihovim izvajanjem.

Zaključni dogodek programa je odprt za nove udeležence in zainteresirano javnost, ki bo potekal 31. avgusta 2020, med 10. in 13. uro, na Kotnikovi ulici 28, Ljubljana, velika konferenčna dvorana.

10.00 do 11.30: Delo v fokusnih skupinah o ključnih ugotovitvah glede migracij in integracijske politike:

a) Vključevanje načela enakosti spolov v politike migracij in integracije

b) Oblikovanje raziskav glede na priporočila o obstoječem razkoraku med politikami in njihovo izvedbo.

12.00 do 13.00: Razprava o ugotovitvah in rezultatih izvajanja integracije v okviru globalizacije in migracij ter priprava osnutka za priporočila odločevalcem

13.00: Medkulturna pogostitev

Delovni jezik bo angleščina s kulturno mediacijo in prevajanjem med arabščino in angleščino.

Vabljeni, da se nam pridružite. Za prijavo pošljite na samar.mediator@gmail.com podatke:

• Ime in priimek
• Podtema, ki vas zanima
• Posebne prehranske potrebe, če jih imate

Projekt sofinancira EU.

Prispevek Delavnica „Vključevanje v času globalizacije“ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uspešna ali neuspešna integracija v Sloveniji?

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča vedno bolj raznolikim migracijskim procesom, ki sprožajo številna vprašanja o »primernem« številu in sestavi populacije migrantov in njihovemm vključevanju v novo družbo. Hkrati so odlična priložnost za politične akterje za politično vzbujanje strahu in sovraštva.

Pa vendar migracije po svetu nenehno potekajo in sooblikujejo družbe in politike. Vsako leto se povečuje število ljudi, ki zaradi različnih razlogov zapuščajo svoje izvorne države v upanju po boljšem življenju. Da bi si lahko ustvarili življenje v novi državi, je potrebna dobra integracijska politika v nove družbe. Pri tem je potrebno poudariti, da je integracija dvosmerni proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani večinske družbe kot s strani beguncev. Mnogokrat se zgodi, da večinsko prebivalstvo ni vključeno v proces integracije, kar lahko vodi v neodobravanje, strah, predsodke in stereotipe o beguncih, ki prihajajo v Slovenijo.

V raziskavi, ki sem jo opravila v letu 2018, sem ugotovila, da imajo begunci pri integraciji največje težave na področju učenja slovenskega jezika, iskanja stanovanja in pridobitve redne zaposlitve.

V času bivanja v azilnem domu je poskrbljeno za učenje slovenskega jezika, vendar bi bilo za hitrejše in uspešnejše učenje jezika potrebno večje število predvidenih ur za učenje. Razumevanje jezika predvsem izhaja iz uporabe v praksi, kjer je še veliko prostora za spremembe. Tu je pomembno ravno vključevanje večinskega prebivalstva, kjer lahko begunci uporabljajo slovenski jezik, obenem pa najdejo nove znance za druženje tudi izven svojega socialnega omrežja.

Eden izmed intervjuvancev pojasni: »Ja, sem imel kontakte, spoznal sem nove prijatelje. Spoznal sem jih na različne načine na zabavi, na cesti ali ko sem šel na pijačo, pa tam spoznal kakšne ljudi, druge begunce na različnih sestankih, ki smo jih imeli.« (Intervjuvanec 2, osebni intervju, 2018)

Dejstvo je, da imamo v Sloveniji, predvsem v Ljubljani, problem z dostopnostjo stanovanj, ne le za migrante in begunce, temveč tudi za večinsko prebivalstvo. Za nekoga, ki ni domač v slovenskem jeziku in nima znanja, kje iskati stanovanja, pa je situacija še težja.

Sogovornik pojasni, kdo jim je pomagal pri iskanju stanovanja: »Odnos (društvo) nam je pomagal pri iskanju stanovanja. Zdaj stanujem s prijatelji, stanujemo vsi skupaj.« (Intervjuvanec 3, osebni intervju, 2018)

Velikokrat se zgodi, da imajo najemodajalci zadržke do beguncev in jim zato nočejo oddajati stanovanja. O tem velikokrat pričajo tudi begunci, ki so že velikokrat bili odslovljeni na podlagi države izvora in govorjenega jezika. Primerne rešitve bi bile večje število integracijskih hiš in dostopnost do socialnih in zasebnih stanovanj v manjših mestih, kar bi povezalo lokalno prebivalstvo z begunci in tako v precejšnji meri razbilo kategorizacijo na »mi« in »oni«.

V raziskavi sem raziskovala tudi možnosti beguncev za zaposlitev. Ugotovila sem, da so se v zadnjih letih možnosti zaposlovanja izboljšale, vendar lahko pričakujemo v naslednjih mesecih upad zaposlovanja ravno zaradi virusa Covid-19. Begunci imajo težave pri zaposlovanju predvsem v višje kvalificiranih poklicih, saj jih zaradi pomanjkanja znanja jezika in nepriznavanja potrdil o šolanju in delu delodajalci pogosto ne zaposlijo.

Na vprašanje, kdo jim je pomagal pri iskanju zaposlitve, intervjuvanec odgovori: »Zavod /za zaposlovanje/ nam je pomagal. So službe, ampak prvo vprašanje je, ali znaš slovensko.« (Intervjuvanec 4, osebni intervju, 2018)

V prihodnosti bo potrebno narediti premike k izboljšanju priznavanja izobraževanja in delovnih izkušenj v matični državi, saj je področje priznavanja v Sloveniji še dokaj nedovršeno. O uspešni integraciji lahko govorimo le, ko bodo osebe ekonomsko neodvisne in bo njihov položaj primerljiv z večinskim prebivalstvom.

»Imel sem nekaj kontaktov. Za njih je bilo pomembno, da imaš izkušnje v svojem delu. Nisem imel toliko izkušenj s svojega področja in to je bil problem. Imam dokazila, da sem delal, ampak moje delo ni povezano s tem, kaj sem študiral doma. Zdaj pa bi rad delal tisto, kar sem tudi študiral. Sem programski inženir, delal pa sem v naftni industriji.« (Intervjuvanec 2, osebni intervju, 2018).

V Sloveniji se je integracija v zadnjih letih izboljšala, vendar je še mnogo področij ostalo slabo opredeljenih in neraziskanih na zakonodajnem področju kot tudi v praksi.

V dobi sodobnih globalnih migracij in transnacionalnih mobilnosti zagovarjanje zapiranja meja, družbenega izključevanja in ograjevanja z bodečo žico je preprosto nemogoče. Za relativno homogeno zaprto Slovenijo je prišel čas heterogenosti kulturno in etnično različne družbe ne samo kot nov trend, temveč tudi kot način življenja. Za uspešno integracijo in odprto družbo bo potrebna nova miselnost prebivalstva, ki bo spoštovala in razumela položaj ljudi in dejstvo, da ima vsak pravico seliti se in v tem smo enaki!

Prispevek je pripravila Anja Zafošnik, soavtorica bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19.

Foto: S. Z.

Prispevek je bil pripravljen v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Integracija beguncev v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zaprosite lahko za sredstva v višini do 40,000 EUR, in sicer za projekte, ki trajajo do 18 mesecev. V prvi fazi se oddajajo le koncepti oziroma projektne ideje. Če bo vaš predlog vzbudil interes pri članih komisije, pa vas bodo povabili k oddaji celovite projektne prijave.

Posredovane koncepte projektov bodo pregledali vsake tri mesece, s pričetkom 4. maja 2020. Naslednji rok za prijave je 9. septembra  2020.

Na razpis se lahko civilnodružbene organizacije iz držav članic EU, ki delujejo na EU, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Sofinancirajo se partnerstva, torej morata v projektu sodelovati najmanj dve civilnodružbeni organizaciji. Mednarodno partnerstvo ni nujno, se pa spodbuja. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo.

Vir: CNVOS

Prispevek Program za vključevanje in migracije EPIM: Sofinanciranje projektov svetovanja na področju azilnih politik in praks v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več o projektu in publikaciji, publikacija z naslovom “The European benchmark for refugee integration. Evaluation 1: Summary Report 2020” je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek NIEM primerjalno poročilo o integraciji beguncev v 14 EU državah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Usposabljanje bo potekalo 26. in 27. marca v Sejalnici platforme SLOGA, na Metelkovi 6 v Ljubljani. V kolikor niste iz Ljubljane ali njene okolice, bo za nastanitev zagotovoljeno.

Usposabljanje je namenjeno trenerjem in facilitatorjem, ki delajo z mladimi z izkušnjami iz drugih kultur (vključno z mednarodnimi prostovoljci in migranti), ki želijo raziskovati in razvijati svoje sposobnosti kot aktivni globalni državljani.

Kaj boste z udeležbo pridobili?

• prostor za izmenjavo in razmislek z drugimi trenerji o delu z mladimi z izkušnjami drugih kultur.
• varen prostor za nežno zasliševanje vprašanj, iskanje enostavnih rešitev, sprejemanje zapletenosti in postavljanje vprašanj, ki bodo podpirala transformativno učenje mladih.
• razvili boste svojo sposobnost za spodbujanje nenehnega vključevanja mladih in aktivnega globalnega državljanstva z uporabo metodologij participativnega učenja in globalnega učenja;
• Podporo novega priročnika za razvoj skupnostnih projektov, ki temeljijo na družbeni pravičnosti.

Teme, ki jih bomo raziskali, bodo vključevale:

• Podpora razvoju skupnostnih projektov
• Kako naredimo naše prostore bolj vključujoče?
• raziskovanje globalnih izzivov na lokalni ravni
• procesi soodločanja
• procesi refleksije

Prijave pošljite na maja@zavod-voluntariat.si

Prispevek Usposabljanje Prostovoljci + migranti + akcijski projekti = integracija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od 19. do 21. novembra so se zbrali v Zaragozi z razlogom večanja zavesti mladinskih delavcev oziroma delavcev, ki delajo z mladimi, in sicer o iniciativah povezanih z digitalno kulturo, kot tudi s tistimi digitalnimi podatki, ki lahko mlade priseljence spodbujajo k interakciji na družbenih omrežjih. Eden o načinom, o katerem so debatirali, je uvod socialne vključenosti kot potreben vidik za napredovanje za mlade migrante in usposabljanje mladinskih delavcev, da postanejo bolj učinkoviti vodje v svojih organizacijah in uporabljajo prakse o spolni enakosti pri uporabi IKT. Srečanje je omogočilo trem udeležencem iz vsake partnerske organizacije, da se naučijo več o digitalni pismenosti, spolni enakosti, ne-seksističnem jeziku in seveda glavni temi – vključevanju mladih žensk migrantk prek IKT.

Od 18. do 22. februarja 2020 pa so se srečali s partnerji v Rimu. Zbrali so se z namenom razpravljanja o trenutni situaciji projekta ICTeen. Predstavljena je bila spletna stran. Poleg tega pa so podelili svoje nacionalne iniciative, ki se nananšajo na predstavitev projekta delavcem na področju dela z mladimi in migranti. Zadnji dan so se srečali z deležniki in predstavniki Mestnega sveta Fiumicino in predstavili ICTeen.

V naslednjem koraku bodo delili ICTeen v naših lokalnih okoljih in izvedli zadnje srečanje v Sloveniji.

Vir: DRPD Novo mesto

Prispevek Poročilo DRPD o projektu ICTeen je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Avtorica knjige, Admira Robin, je dolgoletna prostovoljka in vodja Organizacijske enote Zavoda Krog v Velenju, invalidka, prišlek, močna in energična ženska, ki ne dovoli, da bi invalidnost zapirala pot k uresničevanju ciljev, osebnostnem razvoju in želji živeti polno življenje. Avtorica poudarja na nujno kulturno in jezikovno integracijo ter sprejemanje kulture Slovenije in prav tako želi motivirati osebe iz ranljivih skupin, da je prostovoljstvo dodana vrednost posameznika.

Z izdajo knjige Zavod Krog želi spodbujati solidarnost in predstaviti prostovoljstvo kot način socialne, kulturne in jezikovne integracije najrazličnejših ranljivih družbenih skupin in konkreten ukrep za socialno aktivacijo, predvsem brezposelnih. Prostovoljstvo je za ranljive posameznike pomembno za potrditev lastne sposobnosti, okrepitev občutka lastne vrednosti, za ohranjanje in širjenja socialne mreže. Vsak, ne glede na trenutno življenjsko situacijo, lahko po svojih zmožnostih pomaga in s tem opravlja pomembno delo. Pomembno je, da je vsak enakovredno sprejet, da ima enake možnosti, da je cenjen in spoštovan.

Knjigo lahko vsak naroči preko e-pošte na info@zavod-krog.si (cena knjige je 14,99 eur + poštnina).

Vir: Zavod Krog

Prispevek Na voljo knjiga Zavoda Krog z naslovom “Moja Pot” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

“Z vidika UNHCR, kot nam je povedala predstavnica, je situacija v Sloveniji veliko boljša kot v ostalih državah v regiji. Vendar menimo, da – če sploh – se je bolje primerjati s tistimi državami, ki so na področju integracije beguncev uspešnejše in predvsem bolj naklonjene sprejemanju beguncev kot Slovenija. Predvsem smo veseli, da je z nami svoje izkušnje z integracijo delilo šest žensk in dva moška, ki so v Sloveniji zadnjih nekaj let. Sicer imajo različne osebne situacije in s tem povezane izzive in težave, a so se vsi strinjali, da v Sloveniji begunci izjemno težko najamejo stanovanja. Ne samo, da so cene najemnin (še posebej v Ljubljani) višje, kot si jih lahko privoščijo, temveč iz izkušenj povejo, da jim lastniki stanovanj le-teh sploh ne želijo dati v najem. Omenjene so bile še težave, ki jih imajo otroci v šoli, vključno z medvrstniškim nasiljem, težave odraslih pri izobraževanju, učenju slovenskega jezika, zaposlovanju in na splošno negativen odnos okolice ter občutek nesprejetosti v družbi.”

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Mirovni inštitut organiziral Posvet o integraciji oseb z mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.