Panelisti so poudarili, da je v desetletju za ukrepanje ključnega pomena oblikovati pristop celotne družbe k spremljanju in izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Namen dogodka je bil osvetliti prakse sodelovanja civilne družbe pri spremljanju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja na različnih ravneh. Adriana Aralica s Platforme SLOGA je orisala sodelovanje NVO v procesu priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji, nedavni poziv NVO vladi za ustanovitev vladnega posvetovalnega telesa za Agendo 2030 in poročilo NVO o ciljih trajnostnega razvoja, ki ga je pripravilo 22 NVO. Panelisti so izpostavili, da je epidemija COVID-19 osvetlila naraščajoče neenakosti, in poudarili pomen vzpostavitve resnično vključujočih procesov glede ciljev trajnostnega razvoja, vključno z interaktivnim digitalnim sodelovanjem.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA soorganizirala stranski dogodek HLFP o celovitem pristopu k Agendi 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne ugotovitve

• Tretjina vlad v VNR iz leta 2019 ne omenja razvoja zmogljivosti

13 od 47 VNR, ki so jih vlade predstavile na Političnem forumu Združenih narodov (ZN) na visoki ravni o trajnostnem razvoju (High-level Political Forum on Sustainable Development – HLPF), ne omenja razvoja zmogljivosti. In to kljub temu, da 17. cilj trajnostnega razvoja poudarja pomen krepitve zmogljivosti kot ključnega sredstva za izvajanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in da je vsakoletni pregled uresničevanja tega cilja na dnevnem redu HLPF.

• Manko jasne opredelitve izgradnje oz. krepitve zmogljivosti v VNR iz leta 2019

Razvoj zmogljivosti je v VNR, ki so jih vlade predstavile v letih 2017–2019, uporabljen kot vseobsegajoč izraz za različne aktivnosti, od izobraževanja do poklicnega usposabljanja.

• Ključne vrzeli v razvoju zmogljivosti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljene v VNR iz leta 2019

Med 34 VNR, ki omenjajo razvoj zmogljivosti, je 12 VNR poudarilo posebne vrzeli pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Te vrzeli se nanašajo na vrsto vprašanj, npr. formalno izobraževanje, krepitev vloge žensk ter gospodarske in proizvodne zmogljivosti.

VNR iz leta 2019 posebej omenjajo potrebo po razvoju zmogljivosti za izboljšanje zdravstvenih sistemov (3. cilj), izobraževanja in poklicnega usposabljanja (4. ter 8. cilj), ekonomskega in demokratičnega opolnomočenja žensk (5. cilj) ter odpornosti družbe na podnebna tveganja (13. cilj).

• Malo dokazov o sistematičnem razvoju zmogljivosti nevladnih organizacij kljub njihovi ključni vlogi pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja

Čeprav velika večina VNR poudarja ključno vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri izvajanju Agende 2030, obstaja očitna vrzel med domnevnim pomenom, ki se ga pripisuje vlogi NVO, in dejanskimi prizadevanji za njihovo krepitev ter krepitev njihovih zmogljivosti.

Iz VNR izhaja, da je razvoj zmogljivosti civilne družbe in tudi širše nacionalnih deležnikov, povezanih z Agendo 2030, heterogen, razdrobljen ter nesistematičen.

Poudarjena je vloga in prispevek NVO v procesu VNR, vendar je njihov prispevek k dolgoročnejšemu spremljanju ter izvajanju ciljev trajnostnega razvoja po navadi spregledan. To postavlja pod vprašaj verjetnost prihodnje učinkovite krepitve zmogljivosti civilne družbe.

Težko je razumeti, da vlade ne izpolnjujejo jasnih zavez 17. cilja za zagotavljanje krepitve zmogljivosti civilne družbe in drugih deležnikov. Ustrezno zasnovan in načrtovan razvoj zmogljivosti bi lahko močno izboljšal sposobnost različnih skupin deležnikov za spremljanje ter prispevanje k izvajanju Agende 2030.

• Manko referenc o državni podpori razvoju nacionalnih zmogljivosti v VNR 2019 

VNR iz leta 2019 le malo omenjajo državno financiranje ali podporo za razvoj nacionalnih zmogljivosti. Zdi se, da se razvoj zmogljivosti v veliki meri razume kot orodje mednarodnega sodelovanja držav z visokimi dohodki. Vlade pogosto poudarjajo razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja, ne omenjajo pa razvoja zmogljivosti v svojih domačih okvirih – kljub univerzalni naravi Agende 2030 in potrebi, da VNR odražajo napredek pri izvajanju na nacionalni ter mednarodni ravni.

Države z visokimi dohodki pogosto poudarjajo svoj prispevek k financiranju programov/pobud, ki jih izvajajo mednarodne in regionalne institucije, da bi izkazale svojo zavezo razvoju zmogljivosti na globalni ravni. Vseeno je v poročilih navedenih malo podrobnosti, kar otežuje spremljanje, kako prispevek vlad tem regionalnim in mednarodnim organizacijam prispeva k podpori konkretnih pobud za razvoj zmogljivosti na terenu.

• Različne vloge držav z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki glede razvoja zmogljivosti

Zdi se, da so države z nižjimi dohodki prejemnice ali upravičenke sredstev za razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja. Dejavnosti za razvoj zmogljivosti, opisane v njihovih VNR, se običajno usmerjajo na državne uradnike in finančne institucije, kar upravičuje potreba po večji državni učinkovitosti na področju pobiranja davkov.

Zdi se, da države s srednjimi dohodki delujejo kot donatorice/podpornice razvoja zmogljivosti in kot upravičenke/prejemnice.

Države z visokimi dohodki običajno zagotavljajo razvoj zmogljivosti za čezmorske partnerje.

Zdi se, da pristop k mednarodnemu sodelovanju za razvoj zmogljivosti zaznamuje očiten manko vzajemnosti, saj je pogosto razumljeno kot enostranski proces, ki so ga spodbudile države z visokimi dohodki. Vendar Wales ponuja nasprotni primer. Pobuda Wales in Afrika zagotavlja financiranje majhnih projektov in izmenjavo veščin (izobraževanje, zdravstvo, financiranje), kar predstavlja mednarodno priložnost za učenje za obe strani.

Osrednja priporočila

• Potreben je nov globalni sistem koordinacije in financiranja razvoja zmogljivosti

Za razvoj zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov, povezanih z Agendo 2030, bi bilo treba oblikovati globalni koordinacijski sistem razvoja zmogljivosti na več ravneh. Civilna družba in drugi deležniki bi morali imeti ključno vlogo pri upravljanju tega globalnega koordinacijskega sistema.

Nov globalni sklad, povezan s 17. ciljem in njegovimi določbami glede večdeležniškega sodelovanja, bi moral zagotoviti financiranje razvoja zmogljivosti organizacij civilne družbe. Ta sklad bi moral zagotavljati financiranje razvoja zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov v državah z visokim, srednjim ter nizkim dohodkom. V tem okviru razvoja zmogljivosti ne bi smeli razumeti kot enosmernega procesa med državami z visokim in nizkim dohodkom, temveč kot izmenjavo izkušenj ter učenja med vsemi državami in partnerji.

Treba je razviti nacionalne, regionalne in globalne kazalnike, ki spremljajo, v kolikšni meri je razvoj zmogljivosti civilne družbe ter drugih skupin deležnikov zagotovljen na vseh ravneh, vključno s kazalniki, ki vsako leto spremljajo finančna sredstva, namenjena razvoju zmogljivosti civilne družbe.

• Opredelitev potreb različnih skupin deležnikov glede razvoja zmogljivosti na temo Agende 2030

Nujno je treba sistematično in objektivno opredeliti potrebe civilne družbe ter drugih skupin deležnikov po razvoju zmogljivosti na temo Agende 2030.

Potrebe skupine deležnikov, vključno s civilno družbo, po razvoju zmogljivosti bi morala opredeliti in določiti vsaka deležniška skupina.

Treba je razviti in okrepiti programe za razvoj zmogljivosti za NVO, povezane s spremljanjem ter izvajanjem Agende 2030.

Zbiranje in analiza podatkov bi morala biti ključni sestavni del krepitve zmogljivosti NVO, saj so informacije s strani državljanov ključne za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja.

• Skupen razvoj zmogljivosti bi bilo smiselno uporabiti za spodbujanje in krepitev partnerstev z več deležniki

VNR iz leta 2019 malo omenjajo uporabo priložnosti skupnega razvoja zmogljivosti različnih skupin deležnikov kot strategije za izgradnjo in krepitev večdeležniških partnerstev – kljub dejstvu, da so ta partnerstva opredeljena kot ključno sredstvo za izvajanje Agende 2030.

• Jasna opredelitev razvoja zmogljivosti v okviru VNR, o katerem bi se dogovorile vse države članice ZN 

Vse države članice ZN bi se morale dogovoriti o jasni opredelitvi razvoja oz. krepitve zmogljivosti. Te opredelitve bi morale vključevati poročanje o napredku na področju razvoja zmogljivosti v VNR, ki jih vlade vsako leto predložijo HLPF.

Razvoj zmogljivosti, povezan z Agendo 2030, ne bi smel biti osredotočen le na 17 ciljev in specifičnih ciljev, temveč tudi na ambiciozno vizijo ter preobrazbena načela preambule in deklaracije Agende 2030.

• Zagotoviti je treba razvoj zmogljivosti NVO in drugih deležnikov, ki se osredotoča na nacionalen kontekst ter različne ravni

Poleg razvoja zmogljivosti v okviru mednarodnega razvoja, kot ga navaja 17. cilj, bi bilo treba večji poudarek nameniti tudi razvoju zmogljivosti, usmerjenemu na državo oz. na nacionalno raven.

Spodbujati je treba razvoj zmogljivosti na več ravneh, vključno z regionalno in lokalno.

Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za razvoj zmogljivosti na regionalni ravni, tako da bi vključili več deležnikov, da bi spodbudili krepitev partnerstev in povezave do prednostnih področij Agende 2030 na regionalni ravni.

Na uradnih regionalnih/mednarodnih forumih bi bilo treba omogočiti prostor za inovativne medsebojne izmenjave, učenje in razvoj zmogljivosti med NVO ter drugimi deležniki, vključenimi v izvajanje Agende 2030.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ali so vlade uspešne pri razvoju zmogljivosti civilne družbe za izvajanje Agende 2030? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo opredeljuje najboljše prakse, povezane s pripravo prostovoljnih nacionalnih pregledov. Ugotavlja, da se pregledi niso uveljavili le na nacionalni ravni, temveč se uveljavljajo na podnacionalni in regionalni ravni. V proces se vključuje večje število deležnikov, med njimi tudi revizijske institucije, parlamenti, mediji in civilna družba.

Ključne ugotovitve poročila:

• politična zaveza na visoki ravni je ključnega pomena,
• Agenda 2030 premaguje  ločenost in spodbuja skladnost politik,
• Delo prek krovnih organizacij je učinkovit način kako doseči deležnike,
• Različni akterji igrajo različne vloge, zato je pomembno jih razjasniti in jih komunicirati,
• Vključevanje deležnikov podpira kontinuiteto,
• Povpraševanje po medsebojnem učenju narašča.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Vloga prostovoljnih nacionalnih pregledov pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo “Sustainable Development Goals Report 2020” ugotavlja, da smo na področju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja pred pandemijo Covid-19 napredovali, vključno na področju zdravja mater in otrok ter dostopa do električne energije. Napredka pa žal ni zaznati na vseh področjih: prehranska negotovost, ki jo poslabšujejo podnebne spremembe, ohranjajoče se neenakosti…

Poročilo je tudi na voljo v naši spletni knjižnici.

Prispevek Poročilo ZN o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

HLPF ima osrednjo vlogo pri spremljanju in pregledu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni. Forum spodbuja izmenjavo izkušenj in zagotavlja politično vodstvo, smernice ter priporočila za nadaljnje ukrepanje. Spodbuja skladnost na ravni celotnega sistema Organizacije združenih narodov (OZN) in usklajevanje politik trajnostnega razvoja. Za civilno družbo je HLPF priložnost za zagovorniške aktivnosti glede sodelovanja civilne družbe v odločevalskih procesih.

Letošnji HLPF poteka povsem v spletni obliki, kar vzbuja pomisleke glede sodelovanja civilne družbe in možnosti, da bodo glasovi nevladnih organizacij »utišani«. Junija je bil OZN in državam članicam poslan skupen poziv 460 NVO iz 115 držav, med njimi tudi Platforme SLOGA ter Zavoda POVOD, k zagotavljanju prostora civilni družbi v okviru HLPF. Globalna mreža razvojnih NVO Forus, katere članica je Platforma SLOGA, s kampanjo #UNmute na družbenih medijih poziva k zagotavljanju sodelovanja civilne družbe na HLPF.

Letošnji HLPF poteka pod naslovom »Hitrejše izvajanje ukrepov in transformativne poti: uresničevanje desetletja za ukrepanje in udejanjanje trajnostnega razvoja«. Med naslovljenimi temami bo doseganje ciljev trajnostnega razvoja v povezavi z epidemijo Covid-19. Udeleženci in udeleženke bodo razpravljali, kako se lahko mednarodna skupnost odzove na pandemijo na način, ki nas bo ponovno usmeril na pot uresničevanja razvojnih ciljev in pospeševanja napredka v desetletju za ukrepanje.

47 držav, med njimi Slovenija, bo predstavilo prostovoljne nacionalne preglede izvajanja Agende 2030. Slovenija bo poročilo predstavljala v petek, 10. julija, med 16.00–18.00. Kljub tvornemu sodelovanju nevladnih organizacij na srečanjih, regijskih posvetih in tematskih delavnicah, organiziranih v procesu priprave poročila, ter priprave predlogov priporočil na osnutek vladnega poročila obžalujemo, da vladno poročilo ne odraža pomembnega sodelovanja in prispevka nevladnih organizacij. Prav tako obžalujemo, da civilna družba, za razliko od predstavitve leta 2017, ni dobila možnosti podajanja svojih stališč v uradni predstavitvi vladnega poročila. Prihodnji teden bo objavljeno poročilo civilne družbe o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja z naborom priporočil za udejanjanje mednarodnih zavez, da zadani cilji ne bodo ostali mrtva črka na papirju.

Na HLPF bo sprejeta tudi Ministrska deklaracija. Zasedanja foruma (program) lahko spremljate prek UN Web TV.

V okviru foruma potekajo tudi stranski dogodki.

Platforma SLOGA je med soorganizatorji dogodka »Delivering a whole of society approach to an accelerated Decade of Action: Enabling strong civil society engagement in the Voluntary National Reviews and the wider SDG follow up and review process«, ki bo potekal v torek, 14. julija, med 14.00–15.00 – registracija. Platforma SLOGA bo orisala sodelovanje NVO v procesu priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Lepo vabljeni!

Vlada Republike Slovenije v istem terminu (14. julij, 14.00–15.00) organizira dogodek »Making circularity work for a just transition to climate neutrality« (registracija).

Nabor predlogov stranskih dogodkov:

• 8. julij, 14.00–15.00: »NGO Major Group side event: Building Back Better: Ensuring that nature, animal, and human well-being thrive post-COVID«; registracija;
• 8. julij, 14.00–16.00: »Higher Education Sustainability Initiative special event«; prenos;
• 8. julij, 18.00–19.30: »The Role of Oceans as a Sustainable Resource That Can Contribute to the Global Energy Transition«; registracija;
• 10. julij, 12.30–14.00: »Accelerating ‘whole of society’ action on SDG implementation through innovative civil society partnerships«; registracija;
• 10. julij, 14.00–15.30: »Protecting civic space during the COVID-19 pandemic: Examining the role that SDG 16+ can play in responding to current threats«; registracija;
• 13. julij, 18.00–19.30: »Preparing for the second reporting cycle: Empowering Actors, Improving Coordination and strengthening SDG Data Reporting«; registracija;
• 14. julij, 19.00–20.00: »Catalysing action at the frontlines to support communities to achieve transformative pathways in the decade of action and delivery«; registracija;
• 15. julij, 11.00–12.30: »Realizing the potential of Goal 16 to promote and protect civic space«; registracija;
• 15. julij, 19.00–20.00: »Building Back Better and achieving the Global Goals through the power of youth«; dostop;
• 17. julij, 15.00–16.30: »HLPF 2020 Review«; registracija.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Poudarek virtualnega HLPF na desetletju za ukrepanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pandemija COVID-19 ima obsežne posledice za družbe po vsem svetu. V okviru letošnjega zasedanja HLPF pa bi lahko bili zaradi spletne izvedbe foruma akterji civilne družbe »utišani«. Aktivno sodelovanje civilne družbe na forumih ZN je ključnega pomena. Tako je 460 organizacij civilne družbe iz 115 držav v skupnem pismu OZN in njene države članice pozvalo k zagotavljanju tvornega sodelovanja civilne družbe v ZN.

Za letošnji virtualni HLPF je civilna družba predlagala preventivne ukrepe v izogib morebitnih teženj po »utišanju« glasu NVO z uvedbo ključnih ukrepov, kot so primerna zastopanost NVO na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, objava vseh senčnih poročil civilne družbe na spletni strani HLPF ter vključevanje raznolikih deležnikov v okviru stranskih dogodkov HLPF. Globalna mreža razvojnih NVO Forus, katere članica je Platforma SLOGA, s kampanjo #UNmute na družbenih medijih poziva k zagotavljanju sodelovanja civilne družbe na HLPF.

Prispevek Kampanja #UNmute: Zagotavljanje tvornega sodelovanja civilne družbe na virtualnem HLPF 2020 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo, ki ga je objavil kabinet predsednice vlade, zajema vseh 17 ciljev in 169 podciljev Agende. Osredotoča se na napredek, dosežen med letoma 2016 in 2020, in povzema ključne spremembe in pridobljene izkušnje v zvezi z: metodologijo za pripravo pregleda; politiko in spodbudnim okoljem; in načini izvajanja.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Finska objavila drugi prostovoljni nacionalni pregled je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030) je začrtala univerzalne usmeritve globalnega razvoja do leta 2030, ki prepoznava, da lahko le z uravnoteženjem socialne, gospodarske in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja ter z odgovornim in učinkovitim upravljanjem razvoja zagotovimo, da nikogar ne pustimo ob strani na lokalni, nacionalni, regionalni ter globalni ravni. Skladno z Agendo 2030 preglede uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja vodijo države, vendar pa Agenda 2030 poudarja pomen vključujočih procesov in sodelovanja različnih deležnikov.

NVO imamo pri udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja in njihovem spremljanju večplastno vlogo: skozi aktivnosti »na terenu« oz. neposredno delo si prizadevamo za uravnotežen razvoj za vse ter pri tem spodbujamo in krepimo solidarnost na nacionalni, regionalni ter globalni ravni; z ozaveščanjem opolnomočimo najranljivejše skupine prebivalstva za polno sodelovanje v družbi; z zagovorniškimi aktivnostmi pa nastavljamo ogledalo vladi ter zagovarjamo sistemske spremembe, potrebne, da nikogar ne pustimo ob strani.

Na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni o trajnostnem razvoju julija letos bo Vlada Republike Slovenije predstavila že drugi prostovoljni nacionalni pregled uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji (prvi prostovoljni nacionalni pregled je pripravila leta 2017). Platforma SLOGA, mreža NVO, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in globalnega učenja, v letošnjem letu izvaja projekt krepitve spremljanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja s strani nevladnih organizacij (ob podpori globalne mreže Forus). Med osrednjimi rezultati projekta je priprava senčnega oz. alternativnega poročila NVO o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Tovrstna poročila NVO o uresničevanju mednarodnih zavez nastavijo ogledalo državi glede udejanjanja mednarodnih zavez, prepoznajo pomanjkljivosti in dobre prakse ter ponudijo nabor priporočil za udejanjanje mednarodnih zavez. Poročilo NVO je tako pomembno zagovorniško orodje, s katerim lahko odločevalce opozorimo na pomanjkljivosti pri udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja in podamo priporočila, da zadani cilji ne bodo ostali mrtva črka na papirju.

Cilj poročila NVO je nasloviti širok nabor tem, zato vas vljudno vabimo k sodelovanju pri pripravi poročila. Posamezni prispevki bodo naslavljali udejanjanje posameznega cilja ali posameznega presečnega področja. Prispevke zbiramo do 22. junija 2020 na e-naslov adriana.aralica@sloga-platform.org. Vsi prispevki bodo ažurno vneseni v skupen dokument, ki omogoča pregled že naslovljenih tem.

K poročilu lahko prispevate tudi z izpolnitvijo kratke ankete, ki bo ponudila vpogled, kako civilna družba ocenjuje uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja pet let po sprejemu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Anketa je odprta do 22. junija 2020.

Proces priprave poročila bo zaključen do 10. julija, ko bo zaključeno skupno poročilo in prevedeno v angleški jezik. Poročilo bo predstavljeno na srečanju Koalicije 2030. Za več informacij je na voljo Adriana Aralica (adriana.aralica@sloga-platform.org).

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

Prispevek Kako NVO ocenjujete uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja pet let po sprejemu Agende 2030? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja tema letošnjega HLPF je „Accelerated action and transformative pathways: realizing the decade of action and delivery for sustainable development” (Pospešeni ukrepi in transformativne poti: uresničevanje desetletja ukrepov in uresničevanje trajnostnega razvoja). 14. maja je izšel posodobljen program, ki namenja prve tri dni predstavitvam, osredotočenim na “boljšo gradnjo po Covidu-19”. Predstavitve prostovoljnih nacionalnih pregledov se bodo pričele 4. dan in nadaljevale vse do 16. julija.

Od 48 držav, bo 26 držav predstavljalo prvič, 21 držav pa drugič. Benin je edina država, ki bo prostovoljni nacionalni pregled predstavila tretjič.

26 držav, ki predstavlja prvič: Avstrija, Barbados, Brunej Darussalam, Bolgarija, Burundi, Komori, Demokratična republika Kongo, Gambija, Kirgizija, Liberija, Libija, Malavi, Mikronezija, Mozambik, Severna Makedonija, Papua Nova Gvineja, Moldavija, Ruska federacija, Saint Vincent in Grenadine, Sejšeli, Salomonovi otoki, Sirija, Trinidad in Tobago, Ukrajina, Uzbekistan in Zambija.

21 držav, ki bo predstavljalo drugičo: Argentina, Armenija, Bangladeš, Kostarika, Ekvador, Estonija, Finska, Gruzija, Honduras, Indija, Kenija, Maroko, Nepal, Niger, Nigerija, Panama, Peru, Samoa, Slovenija, Uganda in Zimbabve.

Prispevek Na Političnem forumu na visoki ravni za trajnostni razvoj bo predstavilo prostovoljne nacionalne preglede 48 držav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ker bo letošnji HLPF v celoti v virtualni obliki, je še toliko bolj pomembno, da vsi ustrezni akterji, vključno z državami in agencijami Združenih narodov, podprejo in oblikujejo jasne načine vključitve civilne družbe. Zato predlagajo sledeče ukrepe, s katerimi bi  zagotovili njihovo udeležbo:

• Prostovoljne nacionalne preglede naj komentirajo vsaj trije akterji, od tega naj prihaja en iz civilne družbe,
• Predstavniki nacionalnih civilnodružbenih skupin bi morali biti prednostno vključeni v HLPF, z ustrezno zastopanostjo regionalnih in mednarodnih civilnodružbenih organizacij,
• V roku enega meseca po HLPF naj se predstavi in odgovori na pisna vprašanja tistih, ki svojih vprašanj ne morejo postaviti v določenem času zasedanja,
• Vsa senčna poročila o prostovoljnih nacionalnih pregledih s strani civilne družbe naj bodo objavljena na spletni strani HLPF. Zagotovi se, naj stranski dogodki omogočijo vključitev zainteresiranih strani, tudi širok nabor spletnih dogodkov civilne družbe naj bo vključen v uradni program,
• Določi naj se boljše načine za stalno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno z najboljšo prakso uporabe spletnih srečanj za zagotavljanje prispevkov, za zagotovitev bolj vključujočih postopkov pred, med in po glavnih zasedanjih HLPF; s tem se zagotovi vključujoč cikel spremljanja in pregledovanja.

Poziv lahko podprete na Google obrazcu.

Prispevek Sodelovanje civilnodružbenih organizacij pri poročanju o prostovoljnih nacionalnih pregledih na Političnem forumu na visoki ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na globalni ravni je HLPF osrednji prostor za spremljanje in pregled, kako države članice Organizacije združenih narodov (OZN) izvajajo cilje trajnostnega razvoja. Resolucija, s katero je bil HLPF ustanovljen, je vladam naložila, da vsaka štiri leta pregledajo splošno delovanje HLPF. Ta uradni pregled naj bi prvič potekal v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine OZN (2019–2020). To je pomemben trenutek in priložnost za mednarodno skupnost s štiriletnimi izkušnjami aktivnosti »spremljanja ter pregleda« HLPF, da lahko premisli, izlušči spoznanja in uvede bistvene izboljšave.

Civilna družba je razvila niz predlogov glede pregleda HLPF. Ti predlogi vključujejo posamična in skupna priporočila številnih vodilnih globalnih civilnodružbenih mrež, oblikovanih na podlagi posvetovanj s člani mrež. Med njimi so mreža Forus, Action for Sustainable Development, Together 2030, Transparency Accountability & Participation (TAP) Network in regionalna civilnodružbena zavezništva, kot je SDG Watch Europe. Sporočila teh mrež NVO poudarjajo naslednja predloge.

Postopek pregleda HLPF mora biti ambiciozen. Odločevalci, ki bodo vključeni v postopek pregleda HLPF, se morajo izogibati manjšim spremembam procesa in uvesti ambiciozne reforme, ki bodo okrepile učinkovitost tega ključnega mednarodnega mehanizma spremljanja ter pregleda.

Pregled HLPF se mora izogibati izključno osredotočanju na globalno raven in mora potekati na več ravneh. To bo pomenilo vključitev reform v postopke spremljanja in pregleda na regionalni ter nacionalni ravni, ki so sestavni del celotnega cikla HLPF. Pristop na več ravneh bi moral zajemati VNR, ki prikazujejo posamezne pristope držav k izvajanju in pregledu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Vključevati bi moral tudi Regionalne forume ZN za trajnostni razvoj, ki spodbujajo regionalni razmislek o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

Pregled HLPF mora močno okrepiti večdeležniško razsežnost, zlasti v zvezi z vključevanjem civilne družbe kot ključnega deležnika. Ta komponenta je pomembna, saj HLPF – kljub pozitivni uradni retoriki o osrednji vlogi sodelovanja različnih deležnikov za uspeh izvajanja ciljev trajnostnega razvoja – pretežno ostaja proces, osredotočen na države in ki ga vodijo države. Civilna družba in drugi ključni deležniki glede vključenosti v HLPF ostajajo precej na obrobju. Na primer v celotnem ciklu HLPF konsolidiranim alternativnim poročilom NVO ni zagotovljen uraden status. To se mora spremeniti.

Predstavitvi VNR med HLPF je treba nameniti več časa. VNR so v središču HLPF in igrajo ključno vlogo pri spodbujanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v državah, ki pripravijo VNR. So priložnost za nacionalne ocene napredka in za učinkovito sodelovanje deležnikov. Rezultat procesa so podrobna in refleksivna poročila o napredku države, kar omogoča prepoznavanje spoznanj. Vendar je aktualen pristop k predstavitvi VNR med HLPF očitno pomanjkljiv in nezadosten. Za predstavitev približno 40–50 VNR so na voljo le trije ministrski dnevi med HLPF. Rezultat tega je, da je za predstavitev vsakega VNR na voljo 15 minut, kar pušča malo priložnosti za konstruktiven dialog.

Da bi bili VNR bolj učinkoviti, so potrebne boljše predstavitve, vključno z več časa, več izmenjave spoznanj, večjo odprtostjo in večjo vključenostjo civilne družbe ter drugih deležnikov. Civilna družba ima številne ideje za dosego teh ciljev, med drugimi načrtovanje povezanega stranskega dogodka za vsak VNR, kar bi omogočilo več dialoga med deležniki. Druga možnost bi bila, da bi bilo vseh osem dni HLPF namenjenih predstavitvam VNR. Civilna družba je prepričana, da je treba raziskati vse ideje, da bi ta ključen del HLPF postal učinkovitejši.

Zagotoviti bi bilo treba boljšo skladnost in povezanost (vključenost) ciljev trajnostnega razvoja z drugimi okviri. Trajnostni razvoj priznava in se usklajuje z delom okoljskega, podnebnega, sektorja človekovih pravic ter drugih sektorjev. Zato je pomembno, da HLPF zagotavlja več prostora za prispevek drugih ustreznih sektorskih mehanizmov in agencij. To bi moralo vključevati:

• boljše povezave s ključnimi mednarodnimi procesi in sporazumi (npr. Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), mehanizem univerzalnega periodičnega pregleda itd.);
• boljše sinergije s procesom financiranja za razvoj; in
• smiselno vključenost vseh ustreznih organov OZN v HLPF (vključno s tistimi z gospodarskim mandatom (npr. Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija, UNIDO itd.). To bi pripomoglo k večji skladnosti politik pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

HLPF mora postati bolj usmerjen na raven politik. Aktivnosti HLPF bi morale presegati le pregled in ustvariti prostor za poglobljene razprave o politikah. Države članice OZN bi morale biti podprte pri dostopu do jasnih smernic glede politik in podpore pri določanju ciljev za doseganje večje trajnosti na različnih področjih politik na nacionalni ter regionalni ravni.

Poseben večdeležniški mehanizem za letni pregled izvajanja 17. cilja. Mandat HLPF zajema vsakoleten pregled izvajanja 17. cilja trajnostnega razvoja. Ta cilj je izredno pomemben in njegov redni pregled bi moral zagotoviti, da bodo njegova osrednja področja krepitve zmogljivosti, financ, večdeležniških partnerstev, znanosti, tehnologije in trgovine deležna politične pozornosti, ki si jo zaslužijo. Vendar v okviru HLPF ni bil dogovorjen noben poseben mehanizem, ki bi zagotovil učinkovit letni pregled tega cilja trajnostnega razvoja s strani vlad in osrednjih skupin ter drugih deležnikov. Civilna družba poziva k nujni vzpostavitvi posebnega mehanizma za pregled 17. cilja trajnostnega razvoja v okviru HLPF in za polno vključitev osrednjih skupin ter drugih deležnikov v ta mehanizem.

Za HLPF bi bilo treba zagotoviti kadrovsko močnejši in izkušenejši sekretariat. Ta predlog vključuje poziv za urad za HLPF. Urad/sekretariat za HLPF bi si prizadeval, da bi bila državam članicam OZN zagotovljena podpora pri pripravi agende HLPF in da bi jim bila v postopku zagotovljena boljša vključenost ter podpora.

Postopek pregleda HLPF mora biti vključujoč in pregleden. Glede na pomembnost tega uradnega pregleda HLPF mora biti civilna družba vnaprej celovito obveščena o tem, kako se lahko najbolje vključi in vpliva na pregled. Civilna družba predlaga, da bi pregled HLPF temeljil na načelih in strukturi Odprte delovne skupine – uspešnega in sodelovalnega večdeležniškega procesa, ki ga vodijo države članice OZN, kot je pripeljal do oblikovanja agende ciljev trajnostnega razvoja.

Za civilnodružbene organizacije, ki so se udeležile zadnjega zasedanja HLPF (vrha o ciljih trajnostnega razvoja), ki je bilo sklicano pod okriljem Generalne skupščine OZN in drugih vrhov ZN v New Yorku septembra lani, je bilo razočaranje, da se je pojavilo tako malo jasnosti glede vsebine ali postopka prihajajočega pregleda HLPF. Politična deklaracija, ki so jo države članice OZN sprejele na drugem zasedanju HLPF leta 2019, zajema naslednje sklice na pregled:

Zavezujemo se, da bomo v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine opravili ambiciozen in učinkovit pregled formata ter organizacijskih vidikov Političnega foruma na visoki ravni in spremljanja ter pregleda Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na globalni ravni z namenom boljšega naslavljanja vrzeli pri izvajanju in povezovanja prepoznanih izzivov z ustreznimi odzivi, vključno s financiranjem, za nadaljnjo krepitev učinkovitega ter participativnega značaja tega medvladnega foruma in spodbujanje značilnosti medsebojnega učenja pri prostovoljnih nacionalnih pregledih. Prav tako se zavezujemo, da bomo pospešili svoja prizadevanja pri komuniciranju Agende 2030 svetovni javnosti za večjo ozaveščenost in spodbudo za pospešeno ukrepanje.

Civilnodružbene organizacije morajo ostati osredotočene in pozorne na dogajanja glede postopka pregleda HLPF. Glede na izredno pomembnost postopka in težo rezultatov postopka si mora civilna družba prizadevati vplivati na postopek s ciljem zagotavljanja, da bo naslednji štiriletni cikel HLPF občutno bolj učinkovit, vključujoč ter vpliven.

Forus je globalna mreža 69 nacionalnih platform razvojnih nevladnih organizacij (ki so aktivne članice mreže, med njimi tudi Platforma SLOGA) in 7 regionalnih koalicij (ki so pridružene članice mreže) s petih celin. Cilj mreže je spodbujati pravičen in trajnostni svet, kjer imajo najranljivejši prebivalci svoj glas ter kjer so človekove pravice spoštovane.

Prispevek Kako naprej s postopkom pregleda HLPF? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je izpostavil ideje, ki so jih prispevale številne avtorice in avtorji poročila. Barbara Adams, moderatorka in predsednica izvršnega odbora Global Policy Forum in Luise Rürup s FES sta odprli debato s pozivom k “resnim premikom v velikih politikah, resničnemu premisleku o javnem sektorju.” Poročilo in njegovi avotrji in avtorice od vlad zahtevajo, da prevzamejo svojo odgovornost v javnih financah in prinaša priporočila za močne institucije ter primerne regulacije trgov, ki so se dokazali kot neučinkoviti. Vse predstavitve na panelu so poudarjale potrebo po premisleku o razvojni hegemoniji.

Kate Donald iz Centra za ekonomske in socialne pravice (CESR) je o tem raziskovala skozi perspektivo politik varčevanja, ki jih je promoviral in podpiral Mednarodni denarni sklad (IMF), in se vse bolj kažejo v večajočih se neenakostih v Egiptu in Braziliji. Medtem ko IMF priznava da so neenakosti kritične, tradicionalno razumevanje varčevanja in strukturno prilagajanje delajo proti zmanjševanju neenakosti. Na primer, ko je Brazilija pred dvema letoma uvedla radikalno zamrznitev javne porabe za 20 let, da bi zmanjšala fiskalni primanjkljaj in ponovno višanje naložbenega razreda, je IMF podpiral reze, ki so povzročili 20 % zmanjšanje javne porabe za zdravstvo in izobraževanje. Retorika IMF glede zmanjševanja neenakosti ni preprečila, da bi favoriziral politike, ki jih povečujejo in delajo proti CTR-jem. Njeno poglavje najdete tukaj.

Več o posmaeznih poglavjih lahko preberete tukaj.

Celotno poročilo lahko prenesete tukaj.

Prispevek Preoblikovanje upravljanja za trajnost: “Spotlight” poročilo 2019 na HLPF je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.