Ljubljana, 2. april 2025 – Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema – s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus, članica platforme SLOGA.

Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd.

Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.

Primer iz prakse: Energetska zadruga Zeleni Hrastnik

Že več kot desetletje po Evropi vznikajo raznovrstne energetske skupnosti, zelo pa pridobivajo na veljavi v zadnjih letih. V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.

Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus pripeljala do konca prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom pa je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še na priklop v omrežje. Tudi ta projekt je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pove: “Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član-en glas.”

Energetske skupnosti prinašajo tudi priložnosti za občine, ki so lahko pomemben zgled in gonilna sila s sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki dajejo možnost priključevanja tudi občanom in občankam. Okoljska organizacija Focus spodbuja občine k tovrstnemu pristopu in jim nudi podporo, med prvimi so podprli Občino Hrastnik, ki je soustanoviteljica in članica Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, izpostavlja: ”Za delovanje občin je ključen zakon o lokalnih skupnostih. Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden izmed odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi.”

Kako spodbuditi razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji?

Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami. Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi.

V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd.

Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolje za energetske skupnosti.

Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus komentira: “Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial.”

Med člani Mreže za energetske skupnosti so poleg Focusa, Energetske zadruge Zeleni Hrastik in Občine Hrastnik tudi GOLEA, ENERGAP, Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Sončna zadruga, Energetska zadruga Gmajna, Lesna zadruga Loški potok, Kisik, Greenpeace Slovenija, Umanotera, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenske fotovoltaike in CAAP.

Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke

Za pomoč in navdih vsem, ki jim je koncept energetskih skupnosti blizu, je Greenpeace Slovenija nedavno natisnil posodobljeno verzijo priročnika Skupnostna energija: Praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke. Gre za avtorsko delo organizacij Friends of the Earth Europe, Energy Cities in REScoop.eu – evropskega združenja energetskih skupnosti, ki zastopa več kot 2500 energetskih skupnosti iz cele Evrope in združuje več kot dva milijona ljudi.

Priročnik obravnava tematiko energetskih skupnosti od njihovega pomena pri energetskem prehodu do praktičnih napotkov pri ustanavljanju in predstavi številne primere dobrih praks energetskih skupnosti po Evropi. Greenpeace Slovenija bo priročnik posredoval občinam po Sloveniji, začeli so z občinami z nad 10.000 prebivalci, ki morajo glede na Energetski zakon (EZ-2) v svoje Lokalne energetske koncepte vključiti načrte za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti iz obnovljivih virov.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Energetske skupnosti so eden od ključnih mehanizmov za pravični zeleni prehod in reševanje podnebne krize. Izkušnje iz številnih evropskih držav kažejo, da so prebivalke in prebivalci, ki so v takšne skupnosti vključeni, mnogo bolj dovzetni za spremembo drugih življenjskih navad, zavedajo se pomena varčevanja z energijo in so bolj pripravljeni narediti premike tudi na področju npr. mobilnosti, prehrane ipd. Ta multiplikativni učinek je dragocena in pomembna posledica vključitve v energetske skupnosti.”

Obsežen priročnik Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke je dostopen tudi v spletni verziji tukaj.

Bolj podrobno predstavitev stanja na področju energetskih skupnosti v Sloveniji in priporočilih za naslednje korake najdete v oceni zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo strokovni sodelavci Focusa pripravili v okviru mednarodnega projekta Life COMET. Povzetek ocene najdete tukaj.

Uporabna gradiva in povezave:

• Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
• Video: kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne: primer iz Hrastnika
• Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
• Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?
• REScoop.eu – združenje evropskih energetskih skupnosti
• Nekaj fotografij iz Focusovega arhiva najdete tukaj.

Kontakt za dodatne informacije:

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 059 071 325, barbara@focus.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Novinarski zajtrk bo potekal v sredo, 2. aprila 2025, ob 9.30 v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi cesti 50 v Ljubljani.

Srečanje bo priložnost za pogovor o tem, zakaj potrebujemo energetske skupnosti, ki niso le rešitev za ukrepanje proti podnebni krizi, ampak prinašajo koristi lokalnim skupnostim in gospodarstvom.

Ob pravični kavi oz. čaju in prigrizku se bosta poleg strokovnih sodelavcev Focusa in Greenpeace Slovenija z vami pogovarjala Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.

Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti do ponedeljka na sara.kosirnik@greenpeace.org.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Novinarski zajtrk o energetskih skupnostih v Sloveniji: predstavitev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• osnovno bruto plačo 1.860 € na mesec za 40 ur na teden (končen izračun plače je odvisen od kvalifikacij in izkušenj kandidata in je osnovan na plačni shemi organizacije)
• možnosti za nadgradnjo lastnega znanja s sodelovanjem na široki paleti treningov in usposabljanj
• podporno okolje in delo v ekipnem duhu
• izzivalno delo z motivirano ekipo, ki dela s strastjo in profesionalnostjo za zaščito okolja priložnost vpetosti v mednarodna prizadevanja za varovanje okolja
• fleksibilen delovnik, ki omogoča uravnoteženo razmerje med delom in zasebnim življenje

Več TU.

Prijave zbirajo do 7. marca 2022

Prispevek Greenpeace išče koordinatorko/koordinatorja prostovoljcev je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma, izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elektrarne zapreti najkasneje do leta 2030. Organizaciji Focus in Greenpeace sta v sklopu procesa priprave strategije zagovarjali letnico 2030 kot edino sprejemljivo, a tekom priprave strategije so bile upoštevane le letnice 2033, 2038 in 2042.

Organizaciji tudi opozarjata, da je hitrejše zapiranje TEŠ ne le nujno z vidika podnebnega ukrepanja, temveč postaja tudi ekonomsko neizogibno. Ne glede na določeno letnico 2033 v strategiji obstaja velika verjetnost, da bo zaradi slabe finančne situacije TEŠ, ki od začetka delovanja bloka 6 ustvarja izgube, ter podnebnih politik EU, dvigajočih cen C02 in razcveta obnovljivih tehnologij, premogovno elektrarno v Šoštanju potrebno zapreti pred letom 2030.

Pregled zavez evropskih držav za opuščanje premoga najdete tukaj.

Slovenija je pri repu držav držav članic Evropske unije kar se tiče sprejema strategije za izhod iz premoga, saj je strategijo sprejela kot predzadnja, zgolj še Poljska nima sprejete strategije. S svojimi načrti se Slovenija pridružuje 5 drugim državam EU (Nemčija, Hrvaška, Češka, Bolgarija in Romunija), ki nameravajo premog kuriti še po letu 2030 . Od omenjenih pa je Nemčija že napovedala revizijo svojega načrta, s predvideno postavitvijo konca rabe premoga v leto 2030, saj trenutno zasleduje cilj elektroenergetskega sistema, temelječega na 100 % OVE, do leta 2035.

Dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec organizacije Focus: “Poudarjamo, da mora biti izvedba prehoda stran od premoga pravično zastavljena, s čimer mislimo na podnebno, okoljsko in družbeno pravičnost, tako na ravni same regije kot do globalnih zavez. Ključno je, da za kakovostno življenje v premogovnih regijah država vzpostavi pogoje, ki bodo omogočili pravičen in vključujoč prehod v podnebno nevtralnost, pomembno in aktivno vlogo pri tem morajo odigrati predvsem lokalni akterji.”

Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija: “Če pogledamo okoljski realnosti v oči, preprosto ne moremo dovoliti še 12 let kurjenja premoga. Če pogledamo ekonomski realnosti v oči, pa ne vemo, kako bi naša največja premogovna elektrarna sploh lahko tako dolgo delovala brez zajetne denarne pomoči. TEŠ je v resnih finančnih težavah, ki se bodo zaradi podnebnih politik EU, cen C02 kuponov in konkurenčnih tehnologij, le še večale. Ne glede na letnico, ki je zapisana v dokumentu, je naloga države, da se začnemo resno pripravljati na precej hitrejše zapiranje TEŠ in izvajati energetski prehod na obnovljive vire energije.”

Prispevek Focus: Slovenija namerava kuriti premog po letu 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Greenpeace Slovenija išče novo sodelavko oziroma sodelavca je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo razkriva, kako so vlade v času epidemije nesorazmerno omejile svoboščine, ovirale aktivizem in demokratično participacijo.

Zbrani podatki kažejo, da več kot polovica držav EU ni zaščitila pravice ljudi do mirnega zbiranja. In namesto, ad bi vlade sprejele ukrepe, ki bi ljudem omogočili, da protestirajo in hkrati varujejo javno zdravje, so zlorabili pravila fizičnega distanciranja in ustvarili prepovedi za mirne demonstracije – tako kot so poročali v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji.

Vir slike: Radiotelevizija Slovenija

Prispevek Poročilo o vladnem omejevanju svoboščin v času epidemije s Covid-19 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Greenpeace v Sloveniji zaposli administratorja_ko za polovični delovni čas je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Greenpeace v Sloveniji zaposli komunikatorja_ko je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Do nedavnega je bila pitna voda dobavljana izključno s pomočjo komunalnih distribucijskih omrežij. Zaradi porasta industrije ustekleničene vode v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pa se potrošnikom za pitje vode ni več treba zanašati na oskrbo iz vodovodnih sistemov. Posledično več ljudi redno pije ustekleničeno vodo. Na splošno velja, da je konzumiranje ustekleničene voda primerno, ker je ta tako dostopna in prenosna. Toda ta priročnost se odraža v raznih okoljskih obremenitvah in stroških – t.j. onesnaženje zaradi proizvodnje embalaže in prevoza ustekleničene vode, obremenitve morskih ekosistemov zaradi zavržene PET embalaže ipd.

Z raziskavo želijo prikazati, kolikšen ogljični odtis povzroča potrošnja ustekleničene vode v 500 ml plastenkah. Na podlagi rezultatov želijo argumentirati smisel zmanjšane porabe ter predlagati najboljšo alternativo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, skupaj z ničelno alternativo t.j. uporabiti drugačne načine potešitve žeje.

Glavne poudarke raziskave najdete tukaj.

Celotno raziskavo najdete tukaj.

Prispevek Cena plastenke: analiza ogljičnega odtisa plastične embalaže za vodo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila več milijard za ponoven zagon gospodarstva. Ti “mega paketi” državne pomoči bodo določili prioritete in smer našega razvoja še za desetletja vnaprej, ter odločili, ali bomo uspešni v boju s podnebno krizo.

Pozivajo, naj denarno pomoč usmeri stran od okolju škodljivih dejavnosti, v železniško in kolesarsko infrastrukturo, čiste energetske rešitve, okolju prijaznejše kmetijstvo in povečano lokalno oskrbo s hrano. Na ta način bomo izšli iz trenutne zdravstvene in ekonomske krize tako, da bomo hkrati znižali emisije toplogrednih plinov in se zaščitili pred grožnjami povezanimi s podnebnimi spremembami.

Preberi si več o zelenem odgovoru na trenutno zdravstveno in ekonomsko krizo.

Peticija.

Prispevek Podpri zeleni odgovor na krizo Covid-19 v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Večina pričakuje ukrepe je največja tovrstna akcija v zgodovini Slovenije, podpira jo namreč kar 255 organizacij, med drugim tudi SLOGA, in skoraj 12.700 posameznic in posameznikov. Gre za prvo okoljevarstveno akcijo, v kateri se je združilo tolikšno število organizacij, ki delujejo na najrazličnejših družbenih področjih. Podnebna kriza področij namreč ne izbira, ampak nas zadeva vse.

Pismo so mu poslali organizatorji akcije, naše članice Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Umanotera in Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter Greenpeace Slovenija, v času pred sprejemanjem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki bo začrtal slovensko podnebno politiko za nekaj naslednjih desetletij.

Odprto pismo si v celoti preberete na povezavi.

Prispevek Predaja podpisov podpornikov akcije “Večina pričakuje ukrepe” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupina ljudi (odjemalcev) se bo znotraj iste transformatorske postaje (TP) lahko povezala in recimo postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca, pri čemer se jim bo njihov delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odštel od njihove porabe v lastnem domu. Organizaciji Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Greenpeace Slovenija, ki sta si skupaj s Skupnostjo občin Slovenije zadnji dve leti prizadevali za te spremembe, pozdravljajo novo uredbo in pozivajo Vlado RS, da spremembe sedaj podpre z nacionalno kampanjo, ki bo dejansko spodbudila razcvet skupnostih projektov v slovenskih krajih.

Vendar pa korak, ki ga je naredila vlada še ni dovolj, je dodal Tkalec, morala bo »sprejeti precej bolj aktivno vlogo pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Državljane in skupnosti pozivamo, da izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja: proizvodnja električne energije za lastne potrebe iz čistih virov, ki se izplača.«

Do leta 2050 bi lahko lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900.000 prebivalcev Slovenije, kar predstavlja skoraj polovico celotne populacije. Ti energetski državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 TWh, do leta 2050 pa 4 TWh električne energije. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji.

Več informacij na spletni strani društva Focus.

Prispevek Sosedske sončne elektrarne so sedaj realnost tudi v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.