Tema letošnjega mednarodnega dneva izobraževanj je Obnova in revitalizacija izobraževanja za generacijo covid-19. Svetovni dan bo osredotočen na tri vidike: heroje učenja, inovacije in financiranje. Dogodek, ki bo v ponedeljek, lahko spremljate v ŽIVO.

SLOGA kot platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč je s svojimi članicami že vrsto let dejavna na področju izobraževanja, še zlasti na področju globalnega učenja.

V forumu strokovnjakov in prostovoljcev smo pred kratkim razpravljali o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo (v okviru projekta #MigratED).

V dosjeju smo zbrali nekaj najpomembnejših vsebin s področja prizadevanja za vključujoče izobraževanje in globalno učenje, ki so objavljene na naših spletnih straneh.

Agenda 2030: Cilj trajnostnega razvoja št. 4 je kakovostno izobraževanje

Svetovni voditelji so se na vrhu Združenih narodov septembra 2015 v New Yorku zavezali, da bodo odpravili revščino ter preprečevali podnebne spremembe in nepravičnosti. Določili so 17 ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2030. Na četrtem mestu je kakovostno izobraževanje.

• 258 milijonov otrok in mladih po svetu ne obiskuje šole
• 617 milijonov otrok in najstnikov ne zna brati ter ne obvlada osnovnih računskih operacij
• manj kot 40 odstotkov deklic v Podsaharski Afriki konča nižje srednješolsko izobraževanje
• blizu 4 milijonov mladih beguncev ne hodi v šolo

Za razlago vseh 17 ciljev smo postavili posebno spletno stran.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. je nastalo pet animiranih prispevkov, ki šolarjem predstavljajo globalne cilje, združene v pet vsebinskih sklopov: ljudje, planet, partnerstvo, mir in blaginja. Videi so dobrodošel pripomoček, ki ga lahko učiteljice in učitelji uporabijo v razredu, saj na kratek, jasen ter razumljiv način otrokom predstavijo enega od področij ciljev trajnostnega razvoja.

Poglejte si video na temo ljudje:

• planet: http://www.sloga-platform.org/ozavescevalni-video-o-planetu-in-globalnih-ciljih-za-otroke/
• mir : http://www.sloga-platform.org/ozavescevalni-video-o-miru-in-globalnih-ciljih-za-otroke/
• blaginja: http://www.sloga-platform.org/ozavescevalni-video-o-blaginji-in-globalnih-ciljih-za-otroke/
• partnerstvo: http://www.sloga-platform.org/ozavescevalni-video-o-partnerstvih-in-globalnih-ciljih-za-otroke/

Globalno učenje

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost ter posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje ter delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem ter delovanjem v okviru raznih organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim ter na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam. Tej temi je posvečena spletna stran Tuditi.

Projekt Bridge 47 se osredotoča na uresničevanje cilja trajnostnega razvoja 4.7, ki se glasi: “Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.”

Če vas zanima, kako ta  cilj uresničujemo, se lahko naročite na novičnik Mreže Bridge 47, ki izhaja enkrat mesečno.

Kakšne so globalne kompetence mladih

V okviru raziskave PISA 2018 smo v Sloveniji prvič dobili mednarodne podatke o globalnih kompetencah 15-letnikov. Slovenski so skupaj s sovrstniki iz 66 držav ocenjevali lastno globalno kompetentnost, niso pa izpolnjevali nalog, ki so preverjale te kompetence.

Kakšni so rezultati, pišemo TU, izšla pa je tudi publikacija  Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018

Pa še: Deklaracija svetovnega srečanja o izobraževanju.

Pripravila: RDŠ

Prispevek Dosje: 24. januar, mednarodni dan izobraževanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kaj so globalne kompetence? Opredeljene so kot večdimenzionalna spretnost, ki vključuje spretnost preučevanja globalnih in medkulturnih vprašanj, spretnost razumevanja in spoštovanja različnih pogledov in stališč, uspešnega in spoštljivega sodelovanja z drugimi ter aktivnega delovanja za kolektivno blaginjo in trajnostni razvoj.

Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah.

Po drugi strani pa so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav OECD v povprečju poročali o

• nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj,
• slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev,
• slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja
• slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja
• manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli
• večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur.

V odgovorih o zavedanju o globalnih vprašanjih so slovenski petnajstletniki odgovorili z “Vem nekaj o tem in bi lahko splošno pojasnil” ali “Problem poznam in bi ga lahko dobro pojasnil” v naslednjih deležih:

podnebne spremembe: 77,7% (povprečje OECD: 78,5%)

svetovno zdravje: (npr. epidemije: 68,3 (OECD: 65,1%)

migracije: 81,9 % (OECD:79,2%)

mednarodni spori: 65,5 % (OECD: 66,1%)

lakota v svetu: 81,8 % (OECD: 77,9 %)

razlogi za revščino: 81,5 % (OECD: 78,3 %)

enakost spolov: 83,2 % (OECD: 83,0 %)

Na kakšna vprašanja so odgovarjali?

V vprašalniku v raziskavi PISA 2018 je bilo učencem postavljeno vprašanje, da presodijo, v kolikšni meri bi bili zmožni pojasniti naslednja globalna vprašanja: »Pojasniti, kako izpuhi ogljikovega dioksida vplivajo na globalne podnebne spremembe«, »Ugotoviti povezavo med cenami tekstila in delovnimi pogoji v državah, kjer tekstil izdelajo«, »Razpravljati o različnih razlogih, zaradi katerih ljudje postanejo begunci«, »Pojasniti, zakaj nekatere države bolj prizadenejo globalne podnebne spremembe kot druge«, »Pojasniti, kako gospodarska kriza v eni državi vpliva na globalno gospodarstvo« in »Razpravljati o vplivu gospodarskega razvoja na okolje«.

Slovenski učenci večino navedenih postavk ocenili nekoliko nižje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD.

Vprašanja so se nadalje nanašala še na nadaljnje tri dimenzije globalnih kompetenc:

• na spretnosti razumevanja in spoštovanja različnih pogledov na svet (razumevanje perspektive drugih, zanimanje za spoznavanje drugih kultur, spoštovanje ljudi iz drugih kultur, spretnost miselnega prilagajanja in odnos do priseljencev),
• spretnost učinkovite komunikacije med posamezniki iz različnih kultur in

• spretnost in pripravljenost učencev za ukrepanje za skupno blaginjo in trajnostni razvoj.

Celotno analizo raziskave si lahko preberete TU.

(Pripravila: RDŠ)

Prispevek PISA o globalnih kompetencah najstnikov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah. Poleg tega pa v primerjavi z učenci iz držav OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z učenci iz držav OECD pa so poročali tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur. 

Prispevek Slovenski 15-letniki so skupaj s sovrstniki iz 66 držav v raziskavi PISA 2018 ocenjevali lastno globalno kompetentnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.